Page 16 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
Jezikovno izobraževanje in podjetja
v dodatna jezikovna izobraževanja. Dijaki, ki se izobražujejo v programih
splošne gimnazije in srednjega strokovnega izobraževanja na območju
Dravinjske doline, se zavedajo, da jim znanje tujih jezikov daje boljše za-
poslitvene možnosti. Avtorica pravilno ugotavlja, da za Slovenijo, ki ima
majhno gospodarstvo, predstavljajo tuji trgi pomembno priložnost za na-
daljnji razvoj. Znanje tujih jezikov torej pomembno vpliva na uspešnost
izvozne usmerjenosti podjetij, kar ugotavljajo in potrjujejo tudi različne
študije na ravni Evropske unije (glej npr. ELAN, PIMLICO, CELAN,
LRE) kakor tudi raziskave, opravljene v Sloveniji. Žal pa tudi Kukoviče-
va ugotovi, da bi podjetja morala nameniti več sredstev za jezikovna izo-
braževanja in bolj intenzivno spodbujati zaposlene k dodatnemu jezikov-
nemu izobraževanju.
Doris Frank-Rajčić v prispevku z naslovom Jezikovni vidiki kratkih
16 sporočil pri komuniciranju podjetij piše o komuniciranju podjetij prek
spleta. Ugotovi, da glede na dejstvo, da je razširjenost spletnega komuni-
ciranja izredno velika, ni čudno, da se tudi podjetja trudijo približati po-
trošnikom na ta način. Spremenjeni način komuniciranja pa seveda ne
zahteva samo drugačnosti v opravilih, temveč tudi svojevrstno jezikovno
izražanje. Podjetja so začela povzemati značilnosti rabe internetnega jezi-
ka, ki je nastal pri sproščenem komuniciranju med uporabniki interneta.
Odražajo ga raznolike domiselne oblike kratic, krajšav, izpeljank, neabe-
cednih simbolov (številke, ločila, emotikoni in drugi posebni simboli).
To drugačnost rabe jezika je avtorica skušala razumeti s pomočjo raziska-
ve objavljenih kratkih sporočil podjetij na družabnem omrežju Twitter.
Zaradi načina izvedbe raziskave in majhnosti vzorca ugotovitev sicer ni
mogoče posplošiti na celotno populacijo, a je avtorica vendarle pridobila
zanimiva in koristna spoznanja o dogajanju na področju poslovnega ko-
municiranja v marketingu kakor tudi na področju jezikovnih sprememb.
V zadnjem prispevku Sandre Mahne z naslovom Vseživljenjsko jezi-
kovno izobraževanje za 21. stoletje piše o vseživljenjskem učenju in izo-
braževanju, njunem pomenu za osebnostni človekov razvoj in delovanje,
ovirah ter motivih pri vseživljenjskem izobraževanju, o jezikovnem izo-
braževanju, načinih jezikovnega izobraževanja ter o pomenu le-tega. Av-
torica ugotovi, da je pomen vseživljenjskega jezikovnega izobraževanja za
veliko večino anketirancev velik, pa tudi, da se tretjina anketirancev tre-
nutno dodatno jezikovno izobražuje, na prvem mestu pa niso koristi, ki
bi jih lahko pridobili zaradi tega, ampak njihova lastna želja. Po drugi
strani pa je najpogostejši razlog za jezikovno neizobraževanje pomanjka-
nje časa, delavci pa bi se pogosteje jezikovno izobraževali, če bi izobraže-
vanje potekalo v okviru delovnega časa.
v dodatna jezikovna izobraževanja. Dijaki, ki se izobražujejo v programih
splošne gimnazije in srednjega strokovnega izobraževanja na območju
Dravinjske doline, se zavedajo, da jim znanje tujih jezikov daje boljše za-
poslitvene možnosti. Avtorica pravilno ugotavlja, da za Slovenijo, ki ima
majhno gospodarstvo, predstavljajo tuji trgi pomembno priložnost za na-
daljnji razvoj. Znanje tujih jezikov torej pomembno vpliva na uspešnost
izvozne usmerjenosti podjetij, kar ugotavljajo in potrjujejo tudi različne
študije na ravni Evropske unije (glej npr. ELAN, PIMLICO, CELAN,
LRE) kakor tudi raziskave, opravljene v Sloveniji. Žal pa tudi Kukoviče-
va ugotovi, da bi podjetja morala nameniti več sredstev za jezikovna izo-
braževanja in bolj intenzivno spodbujati zaposlene k dodatnemu jezikov-
nemu izobraževanju.
Doris Frank-Rajčić v prispevku z naslovom Jezikovni vidiki kratkih
16 sporočil pri komuniciranju podjetij piše o komuniciranju podjetij prek
spleta. Ugotovi, da glede na dejstvo, da je razširjenost spletnega komuni-
ciranja izredno velika, ni čudno, da se tudi podjetja trudijo približati po-
trošnikom na ta način. Spremenjeni način komuniciranja pa seveda ne
zahteva samo drugačnosti v opravilih, temveč tudi svojevrstno jezikovno
izražanje. Podjetja so začela povzemati značilnosti rabe internetnega jezi-
ka, ki je nastal pri sproščenem komuniciranju med uporabniki interneta.
Odražajo ga raznolike domiselne oblike kratic, krajšav, izpeljank, neabe-
cednih simbolov (številke, ločila, emotikoni in drugi posebni simboli).
To drugačnost rabe jezika je avtorica skušala razumeti s pomočjo raziska-
ve objavljenih kratkih sporočil podjetij na družabnem omrežju Twitter.
Zaradi načina izvedbe raziskave in majhnosti vzorca ugotovitev sicer ni
mogoče posplošiti na celotno populacijo, a je avtorica vendarle pridobila
zanimiva in koristna spoznanja o dogajanju na področju poslovnega ko-
municiranja v marketingu kakor tudi na področju jezikovnih sprememb.
V zadnjem prispevku Sandre Mahne z naslovom Vseživljenjsko jezi-
kovno izobraževanje za 21. stoletje piše o vseživljenjskem učenju in izo-
braževanju, njunem pomenu za osebnostni človekov razvoj in delovanje,
ovirah ter motivih pri vseživljenjskem izobraževanju, o jezikovnem izo-
braževanju, načinih jezikovnega izobraževanja ter o pomenu le-tega. Av-
torica ugotovi, da je pomen vseživljenjskega jezikovnega izobraževanja za
veliko večino anketirancev velik, pa tudi, da se tretjina anketirancev tre-
nutno dodatno jezikovno izobražuje, na prvem mestu pa niso koristi, ki
bi jih lahko pridobili zaradi tega, ampak njihova lastna želja. Po drugi
strani pa je najpogostejši razlog za jezikovno neizobraževanje pomanjka-
nje časa, delavci pa bi se pogosteje jezikovno izobraževali, če bi izobraže-
vanje potekalo v okviru delovnega časa.
