Page 146 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 146
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Znanje tujih jezikov ima pomembno vlogo pri internacionalizaci-
ji podjetja. Po mnenju Irene Marinko (b. l.) je najpomembnejše orodje
za zasledovanje poslovnih in znanstvenih informacij. V veliko pomoč je
tudi pri vzpostavljanju poslovnih stikov in sodelovanju pri evropskih pro-
jektih, zato je zelo zaželeno za delo v domačih in tujih podjetjih.
Nonaka (1991 v Gomezelj Omerzel 2010, 55) je pomen znanja v eko-
nomiji utemeljil takole: »V ekonomiji, kjer je edino gotova prav negoto-
vost, je znanje edini nesporni vir trajne konkurenčne prednosti (angl. In
an economy where the only certainty is uncertainty, the one sure source
of lasting competitive advantage is knowledge).«
Ignjatović idr. (2007, 128) razlagajo, da biti konkurenčen pomeni
»biti na isti ali malo višji ravni kot tvoji konkurenti«. Podjetje pa je bolj-
še od konkurentov le takrat, kadar imajo zaposleni znanje, ki ga znajo
146 tudi uporabljati in so se hkrati željni še kaj novega naučiti. Tako si lahko
podjetje zagotovi, da se v času, ko ga konkurenca posnema, samo premak-
ne na višjo raven znanja in ustvarjalnosti (Sitar 2006, 57).
Mehki dejavniki konkurenčnosti so (Ignjatović idr. 2007, 232):
– vrednote,
– uporaba in hitrost udejanjanja znanja,
– mreženje, lobiranje, znanje jezikov in pogajalske spretnosti,
– institucije, pravila, upravljanje,
– obvladovanje veščine medkulturnega komuniciranja.
Znanje tujih jezikov je danes neposredna konkurenčna prednost, še
posebno v stikih s kulturami, ki cenijo svojo identiteto in to pričakujejo
tudi od drugih. (Ignjatović idr. 2007, 234) Znanje tujih jezikov pa je za-
želeno tudi zato, ker se z uporabo ne izrabi in ga nosilec lahko uporablja
večkrat.
Širjenje globalizacije skozi zadnje desetletje je povzročilo visok nivo
konkurenčnosti. Posledično so bila podjetja prisiljena poiskati nove rešit-
ve, ki bi jih naredile konkurenčne. Včasih so zniževali stroške, večali fle-
ksibilnost ali kupovali nove stroje, že nekaj let pa se opirajo na znanje in
intelektualni kapital (Mužar 2009, 587).
Sposobnost preživetja podjetja je odvisna predvsem od dveh dejavni-
kov (Wiig 1997 v Gomezelj Omerzel 2010, 55):
– od relativne kakovosti znanja in sposobnosti zaposlenih v podje-
tjih glede na konkurenco in
– od uspešnosti podjetja, da čim bolj izkoristi potencial, ki se skri-
va v zaposlenih.
Znanje tujih jezikov ima pomembno vlogo pri internacionalizaci-
ji podjetja. Po mnenju Irene Marinko (b. l.) je najpomembnejše orodje
za zasledovanje poslovnih in znanstvenih informacij. V veliko pomoč je
tudi pri vzpostavljanju poslovnih stikov in sodelovanju pri evropskih pro-
jektih, zato je zelo zaželeno za delo v domačih in tujih podjetjih.
Nonaka (1991 v Gomezelj Omerzel 2010, 55) je pomen znanja v eko-
nomiji utemeljil takole: »V ekonomiji, kjer je edino gotova prav negoto-
vost, je znanje edini nesporni vir trajne konkurenčne prednosti (angl. In
an economy where the only certainty is uncertainty, the one sure source
of lasting competitive advantage is knowledge).«
Ignjatović idr. (2007, 128) razlagajo, da biti konkurenčen pomeni
»biti na isti ali malo višji ravni kot tvoji konkurenti«. Podjetje pa je bolj-
še od konkurentov le takrat, kadar imajo zaposleni znanje, ki ga znajo
146 tudi uporabljati in so se hkrati željni še kaj novega naučiti. Tako si lahko
podjetje zagotovi, da se v času, ko ga konkurenca posnema, samo premak-
ne na višjo raven znanja in ustvarjalnosti (Sitar 2006, 57).
Mehki dejavniki konkurenčnosti so (Ignjatović idr. 2007, 232):
– vrednote,
– uporaba in hitrost udejanjanja znanja,
– mreženje, lobiranje, znanje jezikov in pogajalske spretnosti,
– institucije, pravila, upravljanje,
– obvladovanje veščine medkulturnega komuniciranja.
Znanje tujih jezikov je danes neposredna konkurenčna prednost, še
posebno v stikih s kulturami, ki cenijo svojo identiteto in to pričakujejo
tudi od drugih. (Ignjatović idr. 2007, 234) Znanje tujih jezikov pa je za-
želeno tudi zato, ker se z uporabo ne izrabi in ga nosilec lahko uporablja
večkrat.
Širjenje globalizacije skozi zadnje desetletje je povzročilo visok nivo
konkurenčnosti. Posledično so bila podjetja prisiljena poiskati nove rešit-
ve, ki bi jih naredile konkurenčne. Včasih so zniževali stroške, večali fle-
ksibilnost ali kupovali nove stroje, že nekaj let pa se opirajo na znanje in
intelektualni kapital (Mužar 2009, 587).
Sposobnost preživetja podjetja je odvisna predvsem od dveh dejavni-
kov (Wiig 1997 v Gomezelj Omerzel 2010, 55):
– od relativne kakovosti znanja in sposobnosti zaposlenih v podje-
tjih glede na konkurenco in
– od uspešnosti podjetja, da čim bolj izkoristi potencial, ki se skri-
va v zaposlenih.
