Page 141 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Znanje tujih jezikov in zaposljivost 141
V sklopu ozaveščanja javnosti o govorečih jezikih v EU in pomenu
učenja jezikov vsako leto 26. septembra evropski državljani praznujemo
evropski dan jezikov. Ta predstavlja jezikovno različnost kot prednost
Evrope in spodbuja učenje jezikov v šoli in zunaj nje (Evropska komisija,
Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 12).
Evropska komisija (2012b) želi skupaj s članicami, Evropskim parla-
mentom in socialnimi partnerji:
– omogočiti državljanom, da se poleg maternega jezika že zgodaj
učijo dva tuja jezika,
– ustvariti prijaznejše družbe, kjer različne skupnosti in posa-
mezniki sodelujejo v dialogu,
– okrepiti vlogo jezikov pri izboljšanju zaposljivosti in konkurenč-
nosti.
Leonard Orban, nekdanji Evropski komisar in današnji član Evrop-
ske komisije, je definiral večjezičnost kot »našo sposobnost govoriti je-
zik drugih in kot sposobnost drugih, da govorijo naš jezik«. Prav tako
meni, da ima večjezičnost v EU pomemben vpliv za našo identiteto, naš
način razmišljanja, socialna znanja, razumevanje in sprejemanje drugih.
Pomembna pa je tudi za naše poklicne poti in gospodarstvo (Šuster Erja-
vec, Šuster in Novak 2010, 504).
Čeprav je večjezičnost v Evropi dejstvo in vrednota, je hkrati tudi zelo
kompleksna in težko uresničljiva. Kljub temu pa je z vidika posameznika
večjezičnost skoraj vedno njegova prednost na trgu delovne sile. Edina ne-
gativna stran večjezičnosti bi lahko bilo prikrajšanje na drugih področjih
zaradi vlaganja časa in denarja v jezikovno znanje (Stabej 2008, 62–68).
Komisija o »ključnih kompetencah« verjame, da bi moral posame-
znik en tuj jezik obvladati v vseh njegovih razsežnostih, torej v posluša-
nju, branju, govorjenju in pisanju. Ob tem pa bi moral v še enem tujem je-
ziku obvladati vsaj branje in poslušanje (Šuster-Erjavec, Šuster in Novak
2010, 503).
Leta 2003 je Evropski svet sprejel pet t. i. »meril uspešnosti«. Mi-
nistri so si zadali cilj, da jih izpolnijo do leta 2010. V tem okviru so po-
stopno identificirali osem ključnih kompetenc (European Commission
2004 v Debeljak 2007, 85):
– sporazumevanje v maternem jeziku,
– sporazumevanje v tujih jezikih,
– matematična sposobnost ter osnovne sposobnosti v znanosti in
tehnologiji,
– digitalna pismenost,
V sklopu ozaveščanja javnosti o govorečih jezikih v EU in pomenu
učenja jezikov vsako leto 26. septembra evropski državljani praznujemo
evropski dan jezikov. Ta predstavlja jezikovno različnost kot prednost
Evrope in spodbuja učenje jezikov v šoli in zunaj nje (Evropska komisija,
Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 12).
Evropska komisija (2012b) želi skupaj s članicami, Evropskim parla-
mentom in socialnimi partnerji:
– omogočiti državljanom, da se poleg maternega jezika že zgodaj
učijo dva tuja jezika,
– ustvariti prijaznejše družbe, kjer različne skupnosti in posa-
mezniki sodelujejo v dialogu,
– okrepiti vlogo jezikov pri izboljšanju zaposljivosti in konkurenč-
nosti.
Leonard Orban, nekdanji Evropski komisar in današnji član Evrop-
ske komisije, je definiral večjezičnost kot »našo sposobnost govoriti je-
zik drugih in kot sposobnost drugih, da govorijo naš jezik«. Prav tako
meni, da ima večjezičnost v EU pomemben vpliv za našo identiteto, naš
način razmišljanja, socialna znanja, razumevanje in sprejemanje drugih.
Pomembna pa je tudi za naše poklicne poti in gospodarstvo (Šuster Erja-
vec, Šuster in Novak 2010, 504).
Čeprav je večjezičnost v Evropi dejstvo in vrednota, je hkrati tudi zelo
kompleksna in težko uresničljiva. Kljub temu pa je z vidika posameznika
večjezičnost skoraj vedno njegova prednost na trgu delovne sile. Edina ne-
gativna stran večjezičnosti bi lahko bilo prikrajšanje na drugih področjih
zaradi vlaganja časa in denarja v jezikovno znanje (Stabej 2008, 62–68).
Komisija o »ključnih kompetencah« verjame, da bi moral posame-
znik en tuj jezik obvladati v vseh njegovih razsežnostih, torej v posluša-
nju, branju, govorjenju in pisanju. Ob tem pa bi moral v še enem tujem je-
ziku obvladati vsaj branje in poslušanje (Šuster-Erjavec, Šuster in Novak
2010, 503).
Leta 2003 je Evropski svet sprejel pet t. i. »meril uspešnosti«. Mi-
nistri so si zadali cilj, da jih izpolnijo do leta 2010. V tem okviru so po-
stopno identificirali osem ključnih kompetenc (European Commission
2004 v Debeljak 2007, 85):
– sporazumevanje v maternem jeziku,
– sporazumevanje v tujih jezikih,
– matematična sposobnost ter osnovne sposobnosti v znanosti in
tehnologiji,
– digitalna pismenost,
