Page 147 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 147
Znanje tujih jezikov in zaposljivost 147
Evropska komisija je leta 2007 objavila Poročilo ELAN, ki je bilo
prvo poročilo o izgubljenih poslih zaradi slabega znanja jezikov v podje-
tjih v Evropi. Raziskava je bila opravljena leta 2006 v 1964 malih in sre-
dnje velikih podjetjih. Rezultati so pokazali, da se 11 % oziroma 159 teh
podjetij zaveda, da so že izgubili posle zaradi slabih jezikovnih in med-
kulturnih zmožnosti (Evropska komisija 2011b).
Izkazalo se je tudi, da so podjetja, ki uporabljajo vsaj eno od sledečih
praks, bolj donosna od povprečnih MSP-jev (Evropska komisija 2011a):
– razvoj jezikovne strategije,
– najemanje maternih govorcev,
– najemanje ljudi z dokazanimi jezikovnimi znanji,
– uporaba jezikovnih strokovnjakov, kot so prevajalci in tolmači.
Študija iz leta 2010, ki je bila opravljena v sklopu projekta PIMLI-
CO, je pokazala, da so se nekatera podjetja zavedla svojih jezikovnih pre-
prek in jih uspešno odpravila. Deset uspešnih podjetij so identificirali kot
»najuspešnejša podjetja«. Med njimi je tudi slovensko podjetje FILC, d.
d., iz Mengša, vsem desetim pa je skupna obširna in inovativna jezikov-
na strategija, ki jo uporabljajo pri večini svojih aktivnosti (Evropska ko-
misija 2011a).
Raziskava
Poglavje je namenjeno raziskavi »Znanje tujih jezikov in zaposljivost«,
ki sem jo opravila v juniju 2012. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali po
mnenju slovenskih podjetij obstaja povezava med znanjem tujih jezikov
in zaposljivostjo ter kakšen vpliv, če sploh, ima znanje tujih jezikov na
zaposljivost v Sloveniji. Za pridobitev teh podatkov sem izbrala anke-
tni vprašalnik. Ta je vseboval sedemnajst vprašanj, ki so se navezovala na
temo znanja tujih jezikov ter zaposljivosti. Izvedla sem ga v spletni obli-
ki in poslala na 518 elektronskih naslovov podjetij. Te sem pridobila na
spletni strani http://www.sloexport.si/, saj sem podatke želela pridobiti od
podjetij, ki delujejo tudi na tujih trgih. V času od 4. 6. 2012 do 9. 6. 2012,
kolikor je trajala raziskava, je bilo vrnjenih 81 vprašalnikov.
Metoda pridobivanja in zbiranja podatkov
Z namenom pridobiti čim bolj realno stanje na področju znanja tujih je-
zikov in zaposljivosti, sem se odločila za kvantitativno izvedbo raziskave.
Podatke sem pridobila z anketiranjem mednarodno usmerjenih sloven-
skih podjetij. Anketo je sestavljalo sedemnajst vprašanj, ki so bila zaprte-
ga ali odprtega tipa. Pridobljene podatke sem analizirala ter nato grafič-
Evropska komisija je leta 2007 objavila Poročilo ELAN, ki je bilo
prvo poročilo o izgubljenih poslih zaradi slabega znanja jezikov v podje-
tjih v Evropi. Raziskava je bila opravljena leta 2006 v 1964 malih in sre-
dnje velikih podjetjih. Rezultati so pokazali, da se 11 % oziroma 159 teh
podjetij zaveda, da so že izgubili posle zaradi slabih jezikovnih in med-
kulturnih zmožnosti (Evropska komisija 2011b).
Izkazalo se je tudi, da so podjetja, ki uporabljajo vsaj eno od sledečih
praks, bolj donosna od povprečnih MSP-jev (Evropska komisija 2011a):
– razvoj jezikovne strategije,
– najemanje maternih govorcev,
– najemanje ljudi z dokazanimi jezikovnimi znanji,
– uporaba jezikovnih strokovnjakov, kot so prevajalci in tolmači.
Študija iz leta 2010, ki je bila opravljena v sklopu projekta PIMLI-
CO, je pokazala, da so se nekatera podjetja zavedla svojih jezikovnih pre-
prek in jih uspešno odpravila. Deset uspešnih podjetij so identificirali kot
»najuspešnejša podjetja«. Med njimi je tudi slovensko podjetje FILC, d.
d., iz Mengša, vsem desetim pa je skupna obširna in inovativna jezikov-
na strategija, ki jo uporabljajo pri večini svojih aktivnosti (Evropska ko-
misija 2011a).
Raziskava
Poglavje je namenjeno raziskavi »Znanje tujih jezikov in zaposljivost«,
ki sem jo opravila v juniju 2012. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali po
mnenju slovenskih podjetij obstaja povezava med znanjem tujih jezikov
in zaposljivostjo ter kakšen vpliv, če sploh, ima znanje tujih jezikov na
zaposljivost v Sloveniji. Za pridobitev teh podatkov sem izbrala anke-
tni vprašalnik. Ta je vseboval sedemnajst vprašanj, ki so se navezovala na
temo znanja tujih jezikov ter zaposljivosti. Izvedla sem ga v spletni obli-
ki in poslala na 518 elektronskih naslovov podjetij. Te sem pridobila na
spletni strani http://www.sloexport.si/, saj sem podatke želela pridobiti od
podjetij, ki delujejo tudi na tujih trgih. V času od 4. 6. 2012 do 9. 6. 2012,
kolikor je trajala raziskava, je bilo vrnjenih 81 vprašalnikov.
Metoda pridobivanja in zbiranja podatkov
Z namenom pridobiti čim bolj realno stanje na področju znanja tujih je-
zikov in zaposljivosti, sem se odločila za kvantitativno izvedbo raziskave.
Podatke sem pridobila z anketiranjem mednarodno usmerjenih sloven-
skih podjetij. Anketo je sestavljalo sedemnajst vprašanj, ki so bila zaprte-
ga ali odprtega tipa. Pridobljene podatke sem analizirala ter nato grafič-
