Page 144 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 144
Jezikovno izobraževanje in podjetja
odnos do dela, vestnost, točnost, učinkovitost, delo v timu, pozitivna sa-
mopodoba«.
Drugi steber zajema spretnosti trženja in snovanja lastnega razvoja.
Posameznik mora spremljati razvojne trende poklicev in hkrati biti toliko
fleksibilen, da se bo lahko prilagodil novim razmeram na trgu dela. Zelo
pomembno je tudi načrtovanje delovne kariere.
V tretjem stebru so pomembne spretnosti predstavljanja lastnega pre-
moženja. To so spretnosti posameznika, da pokaže in dokaže svoje pred-
nosti, predvsem s preteklim delom in izkušnjami. Če je pri tem uspešen,
lahko pridobi zaposlitev, ki si jo želi.
Gradnja stebrov zaposljivosti je vseživljenjski projekt, pri katerem se
posameznik sooča z izzivi, ki jih mora osvojiti, da bi bili njegovi stebri
trdno zgrajeni (Brezigar 2006 v Veselinovič 2006, 4).
144
Znanje tujih jezikov in zaposljivost
V Evropski uniji lahko državljani živijo in delajo tudi v drugih državah
članicah, ne le v svoji matični državi. S tem jim je omogočeno, da se pre-
selijo tja, kjer je delo. Znanje tujih jezikov ima pri tem velik pomen, saj
posameznikom omogoča, da lahko izkoristijo zaposlitvene priložnosti v
vseh sedemindvajsetih državah članicah (Evropska komisija, Generalni
direktorat za komuniciranje 2008, 11).
Znanje tujih jezikov je zato vedno konkurenčna prednost posamezni-
ka, tako pri delodajalcu, ko mora znati svoje znanje učinkovito uporabi-
ti, kot tudi v primeru brezposelnosti, ko se znajde na trgu delovne sile in
mora svoje znanje učinkoviti tržiti.
V obdobju velike ponudbe diplomantov in internacionalizacije trga
dela postajajo, po mnenju Ignjatovića idr. (2007, 233), delodajalci vedno
bolj izbirčni in vse manj cenijo formalno izobrazbo, ob tem pa vse bolj
komunikacijske spretnosti, delovno etiko in osebnostne značilnosti. Na
drugi strani pa Angela Ivančič razlaga, da je »dosežena formalna izobraz-
ba najpomembnejša prav ob vstopu v prvo zaposlitev, saj delodajalec nima
na razpolago drugih indikatorjev, na podlagi katerih bi lahko ocenjeval
prihodnjo produktivnost iskalca prve zaposlitve« (Thurow 1975 v Ivan-
čič 2010, 15).
Zaposleni lahko s svojim znanjem in sposobnostmi znatno prispevajo
h učinkovitosti in fleksibilnosti podjetja v spreminjajočem se gospodar-
skem okolju. Zaposleni so namreč nosilci znanja in so kot takšni redka
dobrina, saj je znanje težko posnemati in je pridobitev, ki zagotavlja kon-
kurenčnost in tržno prednost (Gomezelj Omerzel 2010, 55).
odnos do dela, vestnost, točnost, učinkovitost, delo v timu, pozitivna sa-
mopodoba«.
Drugi steber zajema spretnosti trženja in snovanja lastnega razvoja.
Posameznik mora spremljati razvojne trende poklicev in hkrati biti toliko
fleksibilen, da se bo lahko prilagodil novim razmeram na trgu dela. Zelo
pomembno je tudi načrtovanje delovne kariere.
V tretjem stebru so pomembne spretnosti predstavljanja lastnega pre-
moženja. To so spretnosti posameznika, da pokaže in dokaže svoje pred-
nosti, predvsem s preteklim delom in izkušnjami. Če je pri tem uspešen,
lahko pridobi zaposlitev, ki si jo želi.
Gradnja stebrov zaposljivosti je vseživljenjski projekt, pri katerem se
posameznik sooča z izzivi, ki jih mora osvojiti, da bi bili njegovi stebri
trdno zgrajeni (Brezigar 2006 v Veselinovič 2006, 4).
144
Znanje tujih jezikov in zaposljivost
V Evropski uniji lahko državljani živijo in delajo tudi v drugih državah
članicah, ne le v svoji matični državi. S tem jim je omogočeno, da se pre-
selijo tja, kjer je delo. Znanje tujih jezikov ima pri tem velik pomen, saj
posameznikom omogoča, da lahko izkoristijo zaposlitvene priložnosti v
vseh sedemindvajsetih državah članicah (Evropska komisija, Generalni
direktorat za komuniciranje 2008, 11).
Znanje tujih jezikov je zato vedno konkurenčna prednost posamezni-
ka, tako pri delodajalcu, ko mora znati svoje znanje učinkovito uporabi-
ti, kot tudi v primeru brezposelnosti, ko se znajde na trgu delovne sile in
mora svoje znanje učinkoviti tržiti.
V obdobju velike ponudbe diplomantov in internacionalizacije trga
dela postajajo, po mnenju Ignjatovića idr. (2007, 233), delodajalci vedno
bolj izbirčni in vse manj cenijo formalno izobrazbo, ob tem pa vse bolj
komunikacijske spretnosti, delovno etiko in osebnostne značilnosti. Na
drugi strani pa Angela Ivančič razlaga, da je »dosežena formalna izobraz-
ba najpomembnejša prav ob vstopu v prvo zaposlitev, saj delodajalec nima
na razpolago drugih indikatorjev, na podlagi katerih bi lahko ocenjeval
prihodnjo produktivnost iskalca prve zaposlitve« (Thurow 1975 v Ivan-
čič 2010, 15).
Zaposleni lahko s svojim znanjem in sposobnostmi znatno prispevajo
h učinkovitosti in fleksibilnosti podjetja v spreminjajočem se gospodar-
skem okolju. Zaposleni so namreč nosilci znanja in so kot takšni redka
dobrina, saj je znanje težko posnemati in je pridobitev, ki zagotavlja kon-
kurenčnost in tržno prednost (Gomezelj Omerzel 2010, 55).
