Page 145 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 145
Znanje tujih jezikov in zaposljivost 145
Leonard Orban, nekdanji komisar za večjezičnost v EU, meni, da se
državljani Unije z znanjem tujega jezika »lažje vključijo v študijsko ali
delovno okolje v drugi državi in lažje razumejo drugo kulturo«. Ker je
znanje tujih jezikov zelo zaželeno tudi v poslovnem svetu, se jezikovno
kompetentnim posameznikom odpirajo tudi boljše poklicne možnosti
(Šuster Erjavec, Šuster in Novak 2010, 504).
Kadar želi posameznik vzdrževati ali povečati svojo zaposljivost,
mora nenehno razvijati svoja znanja in sposobnosti ter jih prilagajati spre-
membam na trgu. Večanje zaposljivosti pomeni, »da je vse, kar lahko
ponudimo možnemu delodajalcu, v koraku s časom, z zahtevami trga«
(Mrljak 2011, 10).
V Sloveniji podjetja iščejo kandidate z znanjem jezikov z območij, na
katera se širijo. Predstavnica NLB za stike z javnostjo Mojca Strojan pra-
vi, da je sporazumevanje v angleškem jeziku v bančni praksi nekaj vsak-
danjega, poleg tega pa zaposlene spodbujajo tudi k učenju jezikov, kot so
ruščina, makedonščina idr., ki so pomembni na območjih širitve ban-
ke. Boris Dular, direktor kadrovskega sektorja Krke, od novih sodelav-
cev pričakuje, da aktivno obvladajo vsaj en mednarodni jezik. Nujno je
znanje angleškega jezika, zaželeno pa znanje ruskega, slovaškega, češkega,
hrvaškega in drugih jezikov, pomembnih za Krkine trge (Hafner 2005).
Raziskava Eurobarometra iz leta 2010, ki je vključevala delodajalce
po celi Evropi, kaže, da so pri zaposlovanju diplomantov poleg sektorsko
značilnih in računalniških veščin pomembne tudi mehke veščine (angl.
softskills). Precejšnje število vprašanih delodajalcev je na vprašanje, kate-
re sposobnosti so pomembne, ko iščejo nove sodelavce, odgovorilo: zmo-
žnost dela v skupini (98 %), prilagajanje novim situacijam (97 %), komu-
nikacijske veščine (96 %) in znanje tujih jezikov (67 %). Več kot 50 %
podjetij na mednarodnem trgu pa postavlja znanje tujih jezikov na prvo
mesto. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da je 28 odstotkov delodajal-
cev zaposlilo diplomante iz drugih držav članic, 18 odstotkov pa jih je za-
poslilo diplomante izven EU. Kot razlog za zaposlovanje diplomantov iz
tujine jih je 41 odstotkov navedlo, da so želeli najboljše talente, ki so bili
na voljo. Med podjetji, ki večinoma poslujejo mednarodno, jih je 48 od-
stotkov izjavilo, da je znanje tujih jezikov najbolj pomembna veščina pri-
hodnosti (European Comission 2010).
Podjetništvo in znanje tujih jezikov
V času, ko je znanje ključni dejavnik uspeha, so organizacije, ki znajo upo-
rabiti obstoječa znanja in poiskati vire novih znanj, med najbolj uspešni-
mi in konkurenčnimi na trgu (Podobnik 2007, 224).
Leonard Orban, nekdanji komisar za večjezičnost v EU, meni, da se
državljani Unije z znanjem tujega jezika »lažje vključijo v študijsko ali
delovno okolje v drugi državi in lažje razumejo drugo kulturo«. Ker je
znanje tujih jezikov zelo zaželeno tudi v poslovnem svetu, se jezikovno
kompetentnim posameznikom odpirajo tudi boljše poklicne možnosti
(Šuster Erjavec, Šuster in Novak 2010, 504).
Kadar želi posameznik vzdrževati ali povečati svojo zaposljivost,
mora nenehno razvijati svoja znanja in sposobnosti ter jih prilagajati spre-
membam na trgu. Večanje zaposljivosti pomeni, »da je vse, kar lahko
ponudimo možnemu delodajalcu, v koraku s časom, z zahtevami trga«
(Mrljak 2011, 10).
V Sloveniji podjetja iščejo kandidate z znanjem jezikov z območij, na
katera se širijo. Predstavnica NLB za stike z javnostjo Mojca Strojan pra-
vi, da je sporazumevanje v angleškem jeziku v bančni praksi nekaj vsak-
danjega, poleg tega pa zaposlene spodbujajo tudi k učenju jezikov, kot so
ruščina, makedonščina idr., ki so pomembni na območjih širitve ban-
ke. Boris Dular, direktor kadrovskega sektorja Krke, od novih sodelav-
cev pričakuje, da aktivno obvladajo vsaj en mednarodni jezik. Nujno je
znanje angleškega jezika, zaželeno pa znanje ruskega, slovaškega, češkega,
hrvaškega in drugih jezikov, pomembnih za Krkine trge (Hafner 2005).
Raziskava Eurobarometra iz leta 2010, ki je vključevala delodajalce
po celi Evropi, kaže, da so pri zaposlovanju diplomantov poleg sektorsko
značilnih in računalniških veščin pomembne tudi mehke veščine (angl.
softskills). Precejšnje število vprašanih delodajalcev je na vprašanje, kate-
re sposobnosti so pomembne, ko iščejo nove sodelavce, odgovorilo: zmo-
žnost dela v skupini (98 %), prilagajanje novim situacijam (97 %), komu-
nikacijske veščine (96 %) in znanje tujih jezikov (67 %). Več kot 50 %
podjetij na mednarodnem trgu pa postavlja znanje tujih jezikov na prvo
mesto. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da je 28 odstotkov delodajal-
cev zaposlilo diplomante iz drugih držav članic, 18 odstotkov pa jih je za-
poslilo diplomante izven EU. Kot razlog za zaposlovanje diplomantov iz
tujine jih je 41 odstotkov navedlo, da so želeli najboljše talente, ki so bili
na voljo. Med podjetji, ki večinoma poslujejo mednarodno, jih je 48 od-
stotkov izjavilo, da je znanje tujih jezikov najbolj pomembna veščina pri-
hodnosti (European Comission 2010).
Podjetništvo in znanje tujih jezikov
V času, ko je znanje ključni dejavnik uspeha, so organizacije, ki znajo upo-
rabiti obstoječa znanja in poiskati vire novih znanj, med najbolj uspešni-
mi in konkurenčnimi na trgu (Podobnik 2007, 224).
