Page 143 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 143
Znanje tujih jezikov in zaposljivost 143
Zaposljivost
Ignjatović idr. (2007, 13) trdijo, da je zaposljivost pogoj za zaposlenost.
Po njihovi definiciji je zaposljivost »sposobnost (kompetentnost) ljudi,
da jim med delovno kariero in v novih razmerah – kjer je čedalje manj
takšnih ugodnih, vseživljenjskih varnih zaposlitev, kakršnim smo bili
priča še v bližnji preteklosti – uspe brez večjih težav pridobiti novo delo
za lastno preživljanje.«
Torej je delavec zaposljiv, kadar ima vse tiste lastnosti, sposobnosti in
znanja, ki jih delodajalci pričakujejo od bodočih zaposlenih in si je zmo-
žen pridobiti novo zaposlitev. Zaposljivost je danes namreč odgovornost
posameznika in ne več delodajalca.
Kadar ima veliko ljudi slabše razvito sposobnost za pridobitev zapo-
slitve se pojavi t. i. problem zaposljivosti. V to skupino spadajo »mladi,
delovno še neizkušeni iskalci prve zaposlitve, starejši, nižje izobraženi,
preozko kvalificirani, samohranilci, invalidi, imigranti itn.« (Ignjatović
idr. 2007, 13).
Na ravni posameznika uspešno prevzemanje poklicnih nalog človeku
omogoči ekonomsko in socialno neodvisnost. Ta je temelj za dolgoročno
načrtovanje kariere in življenja. Nasprotno pa je neuspešen prehod v za-
poslitev oziroma brezposelnost lahko zelo problematična, še toliko bolj,
kadar je dolgotrajna. Predvsem z vidika novih kariernih možnosti in ne-
gativnih psiholoških posledic. Brezposelnost pa prinaša tudi družbene
posledice. Zaradi sprememb v povpraševanju in večje fleksibilnosti trgov
delovne sile se spreminja struktura zaposlitvenih priložnosti – predvsem
varnost in trajnost zaposlitev (Ignjatović idr. 2007, 38–39).
Stebri zaposljivosti
Stebri zaposljivosti določajo zaposljivost posameznika. Brezigarjeva raz-
laga, da so ključnega pomena pri iskanju zaposlitve in predstavljajo tri
področja, pri katerih mora posameznik uravnoteženo delovati, da si za-
gotovi večjo zaposljivost.
Prvi steber predstavljajo znanja, spretnosti in osebnostne značilnos-
ti. Za posameznika so v tem stebru pomembna tista znanja, ki mu omo-
gočajo zaposlitev v večini podjetij: znanje angleškega jezika, obvladova-
nje Microsoftovih orodij, vozniški izpit B-kategorije. Zaželene spretnosti
iskalca zaposlitve so: spretnosti ustnega in pisnega komuniciranja, krea-
tivno in inovativno razmišljanje ter spretnost reševanja težav in sprejema-
nja odločitev. Pri iskanju zaposlitve so pomembne tudi pozitivne osebno-
stne lastnosti in vedenje kot npr. »odgovornost in zanesljivost, pozitivni
Zaposljivost
Ignjatović idr. (2007, 13) trdijo, da je zaposljivost pogoj za zaposlenost.
Po njihovi definiciji je zaposljivost »sposobnost (kompetentnost) ljudi,
da jim med delovno kariero in v novih razmerah – kjer je čedalje manj
takšnih ugodnih, vseživljenjskih varnih zaposlitev, kakršnim smo bili
priča še v bližnji preteklosti – uspe brez večjih težav pridobiti novo delo
za lastno preživljanje.«
Torej je delavec zaposljiv, kadar ima vse tiste lastnosti, sposobnosti in
znanja, ki jih delodajalci pričakujejo od bodočih zaposlenih in si je zmo-
žen pridobiti novo zaposlitev. Zaposljivost je danes namreč odgovornost
posameznika in ne več delodajalca.
Kadar ima veliko ljudi slabše razvito sposobnost za pridobitev zapo-
slitve se pojavi t. i. problem zaposljivosti. V to skupino spadajo »mladi,
delovno še neizkušeni iskalci prve zaposlitve, starejši, nižje izobraženi,
preozko kvalificirani, samohranilci, invalidi, imigranti itn.« (Ignjatović
idr. 2007, 13).
Na ravni posameznika uspešno prevzemanje poklicnih nalog človeku
omogoči ekonomsko in socialno neodvisnost. Ta je temelj za dolgoročno
načrtovanje kariere in življenja. Nasprotno pa je neuspešen prehod v za-
poslitev oziroma brezposelnost lahko zelo problematična, še toliko bolj,
kadar je dolgotrajna. Predvsem z vidika novih kariernih možnosti in ne-
gativnih psiholoških posledic. Brezposelnost pa prinaša tudi družbene
posledice. Zaradi sprememb v povpraševanju in večje fleksibilnosti trgov
delovne sile se spreminja struktura zaposlitvenih priložnosti – predvsem
varnost in trajnost zaposlitev (Ignjatović idr. 2007, 38–39).
Stebri zaposljivosti
Stebri zaposljivosti določajo zaposljivost posameznika. Brezigarjeva raz-
laga, da so ključnega pomena pri iskanju zaposlitve in predstavljajo tri
področja, pri katerih mora posameznik uravnoteženo delovati, da si za-
gotovi večjo zaposljivost.
Prvi steber predstavljajo znanja, spretnosti in osebnostne značilnos-
ti. Za posameznika so v tem stebru pomembna tista znanja, ki mu omo-
gočajo zaposlitev v večini podjetij: znanje angleškega jezika, obvladova-
nje Microsoftovih orodij, vozniški izpit B-kategorije. Zaželene spretnosti
iskalca zaposlitve so: spretnosti ustnega in pisnega komuniciranja, krea-
tivno in inovativno razmišljanje ter spretnost reševanja težav in sprejema-
nja odločitev. Pri iskanju zaposlitve so pomembne tudi pozitivne osebno-
stne lastnosti in vedenje kot npr. »odgovornost in zanesljivost, pozitivni
