Page 175 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 175
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 175
Jezikovna politika EU temelji prvenstveno na strategiji zdravega več-
jezičnega gospodarstva. V okviru teh prizadevanj EU spodbuja mobil-
nost in medkulturnost razumevanja. Svet EU je leta 2014 (Svet EU 2014)
pozval članice k sprejetju prednostnih ukrepov, ki bi spodbudile učenje
tujih jezikov in večjezično gospodarstvo. Državam so predlagali učenje
vsaj dveh tujih jezikov, že v obdobju začetnega obveznega izobraževanja
otrok (Smrkolj 2009). S temi ukrepi bi na daljši rok dosegli boljši pre-
tok blaga, oseb, storitev in kapitala ter večje poenotenje in boljše delova-
nje notranjega trga. Jezikovni ukrepi, ki se jih pri tem izvaja, so namenje-
ni spodbujanju znanja jezikov preko različnih programov za spodbujanje
učenja jezikov. Evropska unija prepoznava večjezičnost7 kot pomemben
element evropske konkurenčnosti, zato si prizadeva, da bi vsi prebivalci
govorili vsaj tri različne uradne jezike EU (Evropska unija b. l.č).
Za skupno gospodarstvo EU so še vedno ovire, ki jih predstavljajo
pravila članic EU in se navezujejo na rabo jezika posamezne države člani-
ce. Ovire lahko predstavljajo tudi nacionalne ureditve rabe jezika. Države
članice načeloma nimajo pravice zahtevati označevanja vseh produktov v
njihovih uradnih jezikih. V zvezi s prostim pretokom blaga so tako lahko
sporna pravila, ki so povezana s konkurenčnim pravom, pravom blagovne
znamke ali označevanja izdelkov.8 Zadošča že, da so produkti označeni v
potrošniku razumljivem jeziku (»Prečiščeni različici Pogodbe o Evrop-
ski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije «, Ur. l. EU C 326, 2012;
Smrkolj 2009).
Gospodarski interes Slovenije sta prosta svetovna trgovina in obliko-
vanje regionalnih ekonomskih povezav. S svojim premajhnim in omeje-
nim notranjim trgom naše gospodarstvo ne more doseči želenega razvoja.
Primorani smo se usmerjati na zunanje trge, saj lahko le tako izravnava-
mo zunanjetrgovinsko bilanco, zmanjšujemo stroške proizvodnje in po-
večujemo svojo konkurenčnost. Za Slovenijo je velikega pomena izvoz, ki
nam omogoča gospodarsko rast, saj povečuje zaposlenost in ustvarja do-
biček (Šuštar 2009; UMAR 2010).
S širitvijo Evropske unije članstvo v EU prinaša nove možnosti go-
spodarskega razvoja, hkrati se povečuje pomen medkulturne komunika-
cije. Dobro poznavanje tujih jezikov in medkulturnih razlik nam omo-
goča hitrejšo in učinkovitejšo navezavo in ohranjanje poslovnih stikov s
kupci na tujih trgih. Hagen, Foreman-Peck in Davila-Phillipon (2006) v
študiji o vplivu pomanjkanja znanja tujih jezikov na gospodarstvo navaja-
7 Politika večjezičnosti ima dva elementa: (i) varuje bogato jezikovno različnost Evrope in (ii) spod-
buja učenje jezikov.
8 V uradnem jeziku države članice se zahteva označevanje le za zdravila ter tobačne izdelke.
Jezikovna politika EU temelji prvenstveno na strategiji zdravega več-
jezičnega gospodarstva. V okviru teh prizadevanj EU spodbuja mobil-
nost in medkulturnost razumevanja. Svet EU je leta 2014 (Svet EU 2014)
pozval članice k sprejetju prednostnih ukrepov, ki bi spodbudile učenje
tujih jezikov in večjezično gospodarstvo. Državam so predlagali učenje
vsaj dveh tujih jezikov, že v obdobju začetnega obveznega izobraževanja
otrok (Smrkolj 2009). S temi ukrepi bi na daljši rok dosegli boljši pre-
tok blaga, oseb, storitev in kapitala ter večje poenotenje in boljše delova-
nje notranjega trga. Jezikovni ukrepi, ki se jih pri tem izvaja, so namenje-
ni spodbujanju znanja jezikov preko različnih programov za spodbujanje
učenja jezikov. Evropska unija prepoznava večjezičnost7 kot pomemben
element evropske konkurenčnosti, zato si prizadeva, da bi vsi prebivalci
govorili vsaj tri različne uradne jezike EU (Evropska unija b. l.č).
Za skupno gospodarstvo EU so še vedno ovire, ki jih predstavljajo
pravila članic EU in se navezujejo na rabo jezika posamezne države člani-
ce. Ovire lahko predstavljajo tudi nacionalne ureditve rabe jezika. Države
članice načeloma nimajo pravice zahtevati označevanja vseh produktov v
njihovih uradnih jezikih. V zvezi s prostim pretokom blaga so tako lahko
sporna pravila, ki so povezana s konkurenčnim pravom, pravom blagovne
znamke ali označevanja izdelkov.8 Zadošča že, da so produkti označeni v
potrošniku razumljivem jeziku (»Prečiščeni različici Pogodbe o Evrop-
ski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije «, Ur. l. EU C 326, 2012;
Smrkolj 2009).
Gospodarski interes Slovenije sta prosta svetovna trgovina in obliko-
vanje regionalnih ekonomskih povezav. S svojim premajhnim in omeje-
nim notranjim trgom naše gospodarstvo ne more doseči želenega razvoja.
Primorani smo se usmerjati na zunanje trge, saj lahko le tako izravnava-
mo zunanjetrgovinsko bilanco, zmanjšujemo stroške proizvodnje in po-
večujemo svojo konkurenčnost. Za Slovenijo je velikega pomena izvoz, ki
nam omogoča gospodarsko rast, saj povečuje zaposlenost in ustvarja do-
biček (Šuštar 2009; UMAR 2010).
S širitvijo Evropske unije članstvo v EU prinaša nove možnosti go-
spodarskega razvoja, hkrati se povečuje pomen medkulturne komunika-
cije. Dobro poznavanje tujih jezikov in medkulturnih razlik nam omo-
goča hitrejšo in učinkovitejšo navezavo in ohranjanje poslovnih stikov s
kupci na tujih trgih. Hagen, Foreman-Peck in Davila-Phillipon (2006) v
študiji o vplivu pomanjkanja znanja tujih jezikov na gospodarstvo navaja-
7 Politika večjezičnosti ima dva elementa: (i) varuje bogato jezikovno različnost Evrope in (ii) spod-
buja učenje jezikov.
8 V uradnem jeziku države članice se zahteva označevanje le za zdravila ter tobačne izdelke.
