Page 184 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 184
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Po podatkih CEDEFOP11 (2010) 63 % odraslih prebivalcev EU v sta-
rosti med 25 in 64 let zase meni, da govori vsaj en tuji jezik, od tega jih po-
lovica zase meni, da tuji jezik govori zelo dobro, ostali pa jezik obvladajo
na pogovornem nivoju.
Vsaj dva tuja jezika govori tretjina odraslih v EU. Dva ali več tujih je-
zikov govori največ odraslih iz manjših držav EU, kot so Norveška, Slo-
venija, Slovaška, Finska, Litva, Estonija in Latvija. Največji delež odrasle
populacije, ki ne govori tujih jezikov, je na Madžarskem, Portugalskem,
v Španiji, Bolgariji in Grčiji. Najpogosteje govorijo angleščino, francošči-
no in nemščino. Izjema so odrasli iz držav, ki so bile v preteklosti članice
Varšavskega pakta. V teh državah med odraslimi močno prednjači rušči-
na. Opazna je pozitivna korelacija med znanjem tujih jezikov in doseženo
stopnjo izobrazbe (Eurydice 2012).
184 V zasledovanju večjezičnosti se v EU zavedajo pomena učenja tujih
jezikov odraslih in oseb, ki so izven okvira formalnega izobraževanja, saj
imajo ti pogosto jezikovni primanjkljaj (Evropska komisija 2014). Evrop-
ska strategija do leta 2020 predvideva znaten dvig jezikovnih sposobnos-
ti, saj jezikovne kompetence prispevajo k mobilnosti in zaposljivosti, kar
je pomembno za doseganje strateških ciljev v povezavi z rastjo in delovni-
mi mesti (Evropska komisija 2010b).
Učenje tujih jezikov v Sloveniji
Znanje tujih jezikov pomembno vpliva na številna področja človekovega
delovanja, zato je pomemben del vseživljenjskega izobraževanja. Tovrstno
znanje je potrebno pri opravljanju poklica, pri stalnem strokovnem izpo-
polnjevanju, spremljanju razvoja izbrane stroke v svetu in pri nadaljnjem
študiju (Ložar idr. 2012).
V letih po osamosvojitvi smo v Sloveniji jezikovnemu izobraževanju
namenili veliko pozornosti. Starostna stopnja pričetka učenja tujih jezi-
kov se niža s trendom pričetka učenja že v predšolski dobi. Naši osnovno-
šolci in srednješolci se imajo možnost učiti več tujih jezikov v okviru for-
malnega izobraževanja. Prav tako so tuji jeziki sestavni del predmetnika
tudi v višješolskih in visokošolskih programih.
Na osnovi podatkov, ki jih je objavil Andragoški center Slovenije
(ACS 2010), lahko zaključimo, da so prebivalci naše države v starostni
skupini 25–64 let v samem evropskem vrhu glede znanja tujih jezikov. V
času raziskave je 20,5 % naših državljanov izjavilo, da govorijo en tuj jezik,
37,2 % jih govori dva tuja jezika ter 34,1 % tri ali več tujih jezikov. Tako je
11 CEDEFOP je Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja.
Po podatkih CEDEFOP11 (2010) 63 % odraslih prebivalcev EU v sta-
rosti med 25 in 64 let zase meni, da govori vsaj en tuji jezik, od tega jih po-
lovica zase meni, da tuji jezik govori zelo dobro, ostali pa jezik obvladajo
na pogovornem nivoju.
Vsaj dva tuja jezika govori tretjina odraslih v EU. Dva ali več tujih je-
zikov govori največ odraslih iz manjših držav EU, kot so Norveška, Slo-
venija, Slovaška, Finska, Litva, Estonija in Latvija. Največji delež odrasle
populacije, ki ne govori tujih jezikov, je na Madžarskem, Portugalskem,
v Španiji, Bolgariji in Grčiji. Najpogosteje govorijo angleščino, francošči-
no in nemščino. Izjema so odrasli iz držav, ki so bile v preteklosti članice
Varšavskega pakta. V teh državah med odraslimi močno prednjači rušči-
na. Opazna je pozitivna korelacija med znanjem tujih jezikov in doseženo
stopnjo izobrazbe (Eurydice 2012).
184 V zasledovanju večjezičnosti se v EU zavedajo pomena učenja tujih
jezikov odraslih in oseb, ki so izven okvira formalnega izobraževanja, saj
imajo ti pogosto jezikovni primanjkljaj (Evropska komisija 2014). Evrop-
ska strategija do leta 2020 predvideva znaten dvig jezikovnih sposobnos-
ti, saj jezikovne kompetence prispevajo k mobilnosti in zaposljivosti, kar
je pomembno za doseganje strateških ciljev v povezavi z rastjo in delovni-
mi mesti (Evropska komisija 2010b).
Učenje tujih jezikov v Sloveniji
Znanje tujih jezikov pomembno vpliva na številna področja človekovega
delovanja, zato je pomemben del vseživljenjskega izobraževanja. Tovrstno
znanje je potrebno pri opravljanju poklica, pri stalnem strokovnem izpo-
polnjevanju, spremljanju razvoja izbrane stroke v svetu in pri nadaljnjem
študiju (Ložar idr. 2012).
V letih po osamosvojitvi smo v Sloveniji jezikovnemu izobraževanju
namenili veliko pozornosti. Starostna stopnja pričetka učenja tujih jezi-
kov se niža s trendom pričetka učenja že v predšolski dobi. Naši osnovno-
šolci in srednješolci se imajo možnost učiti več tujih jezikov v okviru for-
malnega izobraževanja. Prav tako so tuji jeziki sestavni del predmetnika
tudi v višješolskih in visokošolskih programih.
Na osnovi podatkov, ki jih je objavil Andragoški center Slovenije
(ACS 2010), lahko zaključimo, da so prebivalci naše države v starostni
skupini 25–64 let v samem evropskem vrhu glede znanja tujih jezikov. V
času raziskave je 20,5 % naših državljanov izjavilo, da govorijo en tuj jezik,
37,2 % jih govori dva tuja jezika ter 34,1 % tri ali več tujih jezikov. Tako je
11 CEDEFOP je Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja.
