Page 187 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 187
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 187
ljenja, zgodnje učenje tujega jezika se praviloma začne kasneje kot usva-
janje maternega jezika. V tem so si enotni zagovorniki različnih teorij
učenja tujega jezika (Skela in Dagarin Fojkar 2009; Marjanovič Umek,
Kranjc in Fekonja 2006). Različna mnenja so o starosti otroka, ko naj bi
se pričel učiti prvi tuji jezik. Johnstone (2002) se opira na psihološke raz-
iskave in je mnenja, da bi bilo s tem učenjem treba pričeti že med drugim
in šestim letom. Prav tako naj bi se mlajši otroci lažje učili tujih jezikov,
ker še nimajo slabih izkušenj in strahu ter so veliko bolj intuitivni od sta-
rejših otrok. Tudi Brumen (2003) je mnenja, da je pravi čas za pričetek
učenja tujega jezika v starosti med tretjim in petim letom. Več razlogov
za zgodnje učenje tujega jezika navaja tudi Pižorn (2009b), ki meni, da
zgodnje učenje vpliva na razvoj intelektualne rasti otroka, dinamičnos-
ti pri mišljenju, večji posluh pri ostalih jezikih in boljše zavedanje mater-
nega jezika. Zagovorniki kasnejšega pričetka učenja prvega tujega jezika
svoje trditve utemeljujejo predvsem s strahom pred negativnim vplivom
učenja na materni jezik. Skela in Dagarin Fojkar (2009) te strahove zav-
račata s trditvijo, da izhajajo iz napačnih predstav o zgodnjem učenju tu-
jih jezikov.
V Sloveniji temeljno strokovno podlago za izvajanje predšolske vzgoje
predstavlja Kurikulum za vrtce, ki ne opredeljuje poučevanja tujih jezikov
v predšolskem obdobju. Vrtci v praksi organizirajo učenje tujih jezikov v
obliki tečajev, v integrirani obliki ali v okviru projektov, ki omogočajo
učenje tujih jezikov. S tovrstnim pristopom učenja tujih jezikov niso de-
ležni vsi otroci v predšolskem obdobju. Podobno velja tudi v ostalih dr-
žavah EU, ki kljub temu, da se poudarja pomen večjezičnosti, sistemsko
ne urejajo učenja tujih jezikov v obdobju predšolske vzgoje (Marjanovič
Umek idr. b. l.; Bela knjiga 2011, 86).
V šolskem letu 2009/2010 je v Sloveniji jezikovno izobraževanje v raz-
ličnih oblikah omogočalo 47,5 % vrtcev. Najpogosteje so se izvajali tečaji
zunanjih izvajalcev po zaključenem izvajanju kurikuluma v vrtcu in so jih
financirali starši, na drugem mestu je bilo izvajanje integrirane oblike po-
učevanja tujega jezika. V 87,5 % se je izvajalo poučevanje angleščine.13 Za
rešitev problematike zgodnjega uvajanja učenja tujih jezikov je bil z Belo
knjigo (2011) podan predlog rešitve na način, da mora vrtec ponuditi po-
učevanje tujega jezika. O vključitvi otrok v poučevanje tujih jezikov se na
podlagi v vrtcu podane strokovne informacije odločijo starši. Tuji jezik se
v obliki dodatnih ur ponudi otrokom v času bivanja v vrtcu. Izvedbo za-
gotovi država oziroma občina. Dodatne ure14 tujega jezika so namenjene
otrokom v zadnjem letu pred vstopom v šolo. V vrtcu se poučuje en tuji
13 Kar 79,9 % staršev meni, da je angleščina najprimernejša za poučevanje v vrtcih.
14 Dve šolski uri naj bi se izvajali v vsaj dveh ločenih srečanjih.
ljenja, zgodnje učenje tujega jezika se praviloma začne kasneje kot usva-
janje maternega jezika. V tem so si enotni zagovorniki različnih teorij
učenja tujega jezika (Skela in Dagarin Fojkar 2009; Marjanovič Umek,
Kranjc in Fekonja 2006). Različna mnenja so o starosti otroka, ko naj bi
se pričel učiti prvi tuji jezik. Johnstone (2002) se opira na psihološke raz-
iskave in je mnenja, da bi bilo s tem učenjem treba pričeti že med drugim
in šestim letom. Prav tako naj bi se mlajši otroci lažje učili tujih jezikov,
ker še nimajo slabih izkušenj in strahu ter so veliko bolj intuitivni od sta-
rejših otrok. Tudi Brumen (2003) je mnenja, da je pravi čas za pričetek
učenja tujega jezika v starosti med tretjim in petim letom. Več razlogov
za zgodnje učenje tujega jezika navaja tudi Pižorn (2009b), ki meni, da
zgodnje učenje vpliva na razvoj intelektualne rasti otroka, dinamičnos-
ti pri mišljenju, večji posluh pri ostalih jezikih in boljše zavedanje mater-
nega jezika. Zagovorniki kasnejšega pričetka učenja prvega tujega jezika
svoje trditve utemeljujejo predvsem s strahom pred negativnim vplivom
učenja na materni jezik. Skela in Dagarin Fojkar (2009) te strahove zav-
račata s trditvijo, da izhajajo iz napačnih predstav o zgodnjem učenju tu-
jih jezikov.
V Sloveniji temeljno strokovno podlago za izvajanje predšolske vzgoje
predstavlja Kurikulum za vrtce, ki ne opredeljuje poučevanja tujih jezikov
v predšolskem obdobju. Vrtci v praksi organizirajo učenje tujih jezikov v
obliki tečajev, v integrirani obliki ali v okviru projektov, ki omogočajo
učenje tujih jezikov. S tovrstnim pristopom učenja tujih jezikov niso de-
ležni vsi otroci v predšolskem obdobju. Podobno velja tudi v ostalih dr-
žavah EU, ki kljub temu, da se poudarja pomen večjezičnosti, sistemsko
ne urejajo učenja tujih jezikov v obdobju predšolske vzgoje (Marjanovič
Umek idr. b. l.; Bela knjiga 2011, 86).
V šolskem letu 2009/2010 je v Sloveniji jezikovno izobraževanje v raz-
ličnih oblikah omogočalo 47,5 % vrtcev. Najpogosteje so se izvajali tečaji
zunanjih izvajalcev po zaključenem izvajanju kurikuluma v vrtcu in so jih
financirali starši, na drugem mestu je bilo izvajanje integrirane oblike po-
učevanja tujega jezika. V 87,5 % se je izvajalo poučevanje angleščine.13 Za
rešitev problematike zgodnjega uvajanja učenja tujih jezikov je bil z Belo
knjigo (2011) podan predlog rešitve na način, da mora vrtec ponuditi po-
učevanje tujega jezika. O vključitvi otrok v poučevanje tujih jezikov se na
podlagi v vrtcu podane strokovne informacije odločijo starši. Tuji jezik se
v obliki dodatnih ur ponudi otrokom v času bivanja v vrtcu. Izvedbo za-
gotovi država oziroma občina. Dodatne ure14 tujega jezika so namenjene
otrokom v zadnjem letu pred vstopom v šolo. V vrtcu se poučuje en tuji
13 Kar 79,9 % staršev meni, da je angleščina najprimernejša za poučevanje v vrtcih.
14 Dve šolski uri naj bi se izvajali v vsaj dveh ločenih srečanjih.
