Page 182 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem

ikovno izobraževanje in podjetja
Preglednica 2: Delež otrok, ki se uči dva ali več tujih jezikov, primerjalno za leti 2009 in 2014

2009 2014 2009 2014

EU_28 povpreč- 51,4 51,2 Litva 47,6 40,6
no
66,4 Luksemburg 100,0 100,0
Avstrija 68,2 88,7 Madžarska 44,9 48,0
74,1 Malta 81,2 66,9
Belgija 89,3 80,0 Nemčija 63,7
93,8 Nizozemska 77,8 69,5
Bolgarija 74,5 46,0 Norveška 100,0 35,1
96,6 Poljska 73,6 68,7
Ciper 84,4 99,2 Portugalska 5,7 6,6
98,6 Romunija 96,4 99,1
Češka 100,0 2,4 Slovaška 99,8 98,8
93,7 Slovenija 98,2 96,1
Danska 60,5 6,5 Španija 27,7 26,0
22,7 Švedska 91,8 80,4
Estonija 97,7 80,9 Velika Britanija 7,4 5,4

182 Finska 99,7
90,6
Francija

Grčija 5,9

Hrvaška 90,1

Irska 7,8

Italija 25,8

Latvija 77,3

Vir: Eurostat 2016.

Mladina se v državah EU uči obveznega tujega jezika v zelo različnem
obsegu, tako po številu ur, ki so temu učenju namenjene, kot po številu
let. Preglednica 3 prikazuje podatke za šolsko leto 2010/2011. Ti podatki
nam razkrivajo, da največ šolskih ur namenjajo učenju obveznega tujega
jezika v Luksemburgu, na Malti in v Belgiji. V teh državah se otroci ob-
veznega tujega jezika učijo v povprečju deset let. Najmanj so tovrstne izo-
brazbe deležni mladi na Cipru, v Turčiji in na Irskem, kjer se v povprečju
učijo manj let. Slovenija po številu ur, ki so predpisane za izobraževanje
obveznega tujega jezika na leto, spada v sredino držav EU.