Page 185 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 185
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 185
vsaj en tuji jezik govorilo 92 % prebivalcev.12 Podatki raziskave so razkri-
li, da delež oseb z znanjem angleščine s starostjo naglo upada, pri znanju
nemškega jezika je razlika med generacijami manjša. Najpogostejši tuji
jeziki, ki jih govorijo prebivalci Slovenije v starostni skupini 25–64 let,
so angleščina, nemščina in srbohrvaščina. Raziskava je pokazala na odvi-
snost med tujim jezikom, ki ga govorijo, in doseženo stopnjo izobrazbe. V
preiskovani populaciji je 70 % odraslih, ki so govorili angleški jezik, do-
seglo najmanj srednjo izobrazbo. Največ odraslih, ki govori nemško, ima
srednješolsko izobrazbo (46,2 %), manj kot tretjina pa višjo oziroma viso-
ko (ACS 2010).
Učenje tujih jezikov v oblikah neformalnega izobraževanja je v Slove-
niji v močnem porastu. V ta okvir štejemo celotno učenje tujih jezikov, od
predšolskih otrok do udeležencev izobraževanj univerze tretjega življenj-
skega obdobja oziroma upokojencev. Večinoma se udeleženci izobraže-
vanj odraslih poslužujejo učenja tujih jezikov v zasebnih jezikovnih šolah
in na ljudskih univerzah, v manjšem obsegu v okviru organizacij in pod-
jetij, kjer so zaposleni.
Za učenje tujih jezikov odraslih je značilen nekoliko drugačen, pred-
vsem večji nabor jezikov, ki se jih učijo (ACS 2010). Tuševa (2009) ugota-
vlja, da je bilo v šolskem letu 2007/2008 največ zanimanja za učenje an-
gleškega jezika, drugi najpopularnejši jezik je bila nemščina. Zanimanje
za učenje francoščine, italijanščine in španščine je v primerjavi s pretekli-
mi leti ostalo nespremenjeno. Nekoliko manj zanimanja je bilo za rušči-
no. Po podatkih SURS iz leta 2013 (Jablanović 2014) je največje zanima-
nje med udeleženci neformalnih oblik jezikovnih izobraževanj za učenje
angleškega in nemškega jezika, sledita jima francoski in ruski jezik. V na-
bor jezikov, ki se jih pri nas uči zmerni delež populacije, se po podatkih
SURS uvrščajo še češčina, madžarščina, danščina, nizozemščina, portu-
galščina, švedščina, japonščina, kitajščina in arabščina. Statistični podat-
ki (SURS 2014) prikazujejo, da se letno izvede več tisoč jezikovnih teča-
jev, kar kaže, da je znanje tujih jezikov vedno pomembnejše. Z vstopom v
EU se je povpraševanje še povečalo. Trend povečevanja vključevanja v je-
zikovna izobraževanja se povečuje. Predvsem se povečuje učenje nemšči-
ne in angleščine. Tako se je v šolskem letu 2012/2013, glede na prejšnje
šolsko leto, število udeležencev učenja nemščine pri izvajalcih nadaljnje-
12 Ta visoka številka nas ne sme presenečati, saj je to v večjem delu populacija, ki se je v naši bivši drža-
vi učila srbohrvaškega jezika, ki je bil eden od treh uradnih jezikov v Jugoslaviji. Po razpadu Jugo-
slavije pa so »srbohrvaški« jeziki postali za nas uradno tuji jeziki. Iz podatkov raziskave ni jasno
razvidno, kolikšen delež preiskovane populacije je kot tuji jezik navedel angleški, nemški ali fran-
coski jezik.
vsaj en tuji jezik govorilo 92 % prebivalcev.12 Podatki raziskave so razkri-
li, da delež oseb z znanjem angleščine s starostjo naglo upada, pri znanju
nemškega jezika je razlika med generacijami manjša. Najpogostejši tuji
jeziki, ki jih govorijo prebivalci Slovenije v starostni skupini 25–64 let,
so angleščina, nemščina in srbohrvaščina. Raziskava je pokazala na odvi-
snost med tujim jezikom, ki ga govorijo, in doseženo stopnjo izobrazbe. V
preiskovani populaciji je 70 % odraslih, ki so govorili angleški jezik, do-
seglo najmanj srednjo izobrazbo. Največ odraslih, ki govori nemško, ima
srednješolsko izobrazbo (46,2 %), manj kot tretjina pa višjo oziroma viso-
ko (ACS 2010).
Učenje tujih jezikov v oblikah neformalnega izobraževanja je v Slove-
niji v močnem porastu. V ta okvir štejemo celotno učenje tujih jezikov, od
predšolskih otrok do udeležencev izobraževanj univerze tretjega življenj-
skega obdobja oziroma upokojencev. Večinoma se udeleženci izobraže-
vanj odraslih poslužujejo učenja tujih jezikov v zasebnih jezikovnih šolah
in na ljudskih univerzah, v manjšem obsegu v okviru organizacij in pod-
jetij, kjer so zaposleni.
Za učenje tujih jezikov odraslih je značilen nekoliko drugačen, pred-
vsem večji nabor jezikov, ki se jih učijo (ACS 2010). Tuševa (2009) ugota-
vlja, da je bilo v šolskem letu 2007/2008 največ zanimanja za učenje an-
gleškega jezika, drugi najpopularnejši jezik je bila nemščina. Zanimanje
za učenje francoščine, italijanščine in španščine je v primerjavi s pretekli-
mi leti ostalo nespremenjeno. Nekoliko manj zanimanja je bilo za rušči-
no. Po podatkih SURS iz leta 2013 (Jablanović 2014) je največje zanima-
nje med udeleženci neformalnih oblik jezikovnih izobraževanj za učenje
angleškega in nemškega jezika, sledita jima francoski in ruski jezik. V na-
bor jezikov, ki se jih pri nas uči zmerni delež populacije, se po podatkih
SURS uvrščajo še češčina, madžarščina, danščina, nizozemščina, portu-
galščina, švedščina, japonščina, kitajščina in arabščina. Statistični podat-
ki (SURS 2014) prikazujejo, da se letno izvede več tisoč jezikovnih teča-
jev, kar kaže, da je znanje tujih jezikov vedno pomembnejše. Z vstopom v
EU se je povpraševanje še povečalo. Trend povečevanja vključevanja v je-
zikovna izobraževanja se povečuje. Predvsem se povečuje učenje nemšči-
ne in angleščine. Tako se je v šolskem letu 2012/2013, glede na prejšnje
šolsko leto, število udeležencev učenja nemščine pri izvajalcih nadaljnje-
12 Ta visoka številka nas ne sme presenečati, saj je to v večjem delu populacija, ki se je v naši bivši drža-
vi učila srbohrvaškega jezika, ki je bil eden od treh uradnih jezikov v Jugoslaviji. Po razpadu Jugo-
slavije pa so »srbohrvaški« jeziki postali za nas uradno tuji jeziki. Iz podatkov raziskave ni jasno
razvidno, kolikšen delež preiskovane populacije je kot tuji jezik navedel angleški, nemški ali fran-
coski jezik.
