Page 193 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 193
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 193
V skladu s slovensko zakonodajo28 jezik izvajanja visokošolskih štu-
dijskih programov na slovenskih univerzah opredeljuje statut posamezne
univerze. Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Pri-
morskem in Univerza v Novi Gorici imajo v statutu kot učni jezik dolo-
čeno slovenščino. Dopuščajo tudi rabo tujih jezikov, vendar so določene
okoliščine, kdaj je to možno.29 Slovenija je del evropskega visokošolskega
prostora, kjer je v ospredju internacionalizacija visokega šolstva, ki omo-
goča izmenjave študentov in študij v tujini. Slovenske univerze stremijo
k povečanju vpisa tujih študentov, ki jim je treba omogočiti tudi učenje
slovenščine.30 Zaradi neusklajenosti med zakonodajo, strategijami, mne-
njem stroke ter univerzami se pri izvajanju študijskih programov, v kate-
re se vključujejo tuji študenti, predmeti/programi31 najpogosteje izvajajo
v najbolj globaliziranem angleškem jeziku za vse študente, slovenske in
tuje. Prevladujoče stališče slovenskih študentov32 je, da mora na sloven-
skih univerzah učni jezik ostati slovenščina, predmete v angleščini (za
tuje in domače študente) pa bi bilo treba izvajati vzporedno (Kalin Go-
lob idr. 2012).
V Sloveniji je zaradi tekmovalnosti med univerzami vedno večji pri-
tisk politike in univerzitetnih vodstev v smer programov, ki bi se izvajali
v angleščini in na ta način privabili več tujih študentov. Zaradi pomanj-
kanja finančnih sredstev in organizacijskih omejitev univerze ne razvija-
jo vzporednih programov študija. Ohranjanje nacionalnega jezika v vi-
sokem šolstvu je pomembno in ga zagovarja tudi evropska politika. V
slovenskem prostoru bi lahko neurejena jezikovna vprašanja v visokem
šolstvu privedla do tega, da naši diplomanti ne bodo zmožni strokovnega
delovanja v uradnem jeziku naše države (Kalin Golob idr. 2012).
Čebronova (2012,33 v Kalin Golob idr. 2012, 188–189) je mnenja, da se
slovensko visoko šolstvo večjezičnosti ne more izogniti. Meni, da bi bilo
potrebno tujim študentom omogočiti učenje slovenščine in jih po dolo-
28 8. člen »Zakona o visokem šolstvu « (Ur. l. RS, št. 32/2012) določa, da je učni jezik slovenski. Viso-
košolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku pod pogoji, določe-
nimi s statutom.
29 Omejevalne okoliščine so nejasne in v praksi omogočajo interpretacije, kot so npr. besedne zveze
»deli študijskega programa« ali »večje število tujih študentov«.
30 Brezplačno učenje slovenščine je omejeno na študente v okviru izmenjave Erasmus v obsegu 64 ur,
vsi drugi tečaji so plačljivi in omejeno dostopni tujim študentom.
31 Na ljubljanski univerzi se izvajajo v angleščini celotni programi, ki so akreditirani v slovenskem
jeziku (Divjak 2011 v Kalin Golob idr. 2012, 17).
32 Raziskava med študenti, v okviru primerjalne študije o učnem jeziku v visokem šolstvu v
Republiki Sloveniji in izbranih evropskih državah.
33 Primarni vir ni naveden.
V skladu s slovensko zakonodajo28 jezik izvajanja visokošolskih štu-
dijskih programov na slovenskih univerzah opredeljuje statut posamezne
univerze. Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Pri-
morskem in Univerza v Novi Gorici imajo v statutu kot učni jezik dolo-
čeno slovenščino. Dopuščajo tudi rabo tujih jezikov, vendar so določene
okoliščine, kdaj je to možno.29 Slovenija je del evropskega visokošolskega
prostora, kjer je v ospredju internacionalizacija visokega šolstva, ki omo-
goča izmenjave študentov in študij v tujini. Slovenske univerze stremijo
k povečanju vpisa tujih študentov, ki jim je treba omogočiti tudi učenje
slovenščine.30 Zaradi neusklajenosti med zakonodajo, strategijami, mne-
njem stroke ter univerzami se pri izvajanju študijskih programov, v kate-
re se vključujejo tuji študenti, predmeti/programi31 najpogosteje izvajajo
v najbolj globaliziranem angleškem jeziku za vse študente, slovenske in
tuje. Prevladujoče stališče slovenskih študentov32 je, da mora na sloven-
skih univerzah učni jezik ostati slovenščina, predmete v angleščini (za
tuje in domače študente) pa bi bilo treba izvajati vzporedno (Kalin Go-
lob idr. 2012).
V Sloveniji je zaradi tekmovalnosti med univerzami vedno večji pri-
tisk politike in univerzitetnih vodstev v smer programov, ki bi se izvajali
v angleščini in na ta način privabili več tujih študentov. Zaradi pomanj-
kanja finančnih sredstev in organizacijskih omejitev univerze ne razvija-
jo vzporednih programov študija. Ohranjanje nacionalnega jezika v vi-
sokem šolstvu je pomembno in ga zagovarja tudi evropska politika. V
slovenskem prostoru bi lahko neurejena jezikovna vprašanja v visokem
šolstvu privedla do tega, da naši diplomanti ne bodo zmožni strokovnega
delovanja v uradnem jeziku naše države (Kalin Golob idr. 2012).
Čebronova (2012,33 v Kalin Golob idr. 2012, 188–189) je mnenja, da se
slovensko visoko šolstvo večjezičnosti ne more izogniti. Meni, da bi bilo
potrebno tujim študentom omogočiti učenje slovenščine in jih po dolo-
28 8. člen »Zakona o visokem šolstvu « (Ur. l. RS, št. 32/2012) določa, da je učni jezik slovenski. Viso-
košolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku pod pogoji, določe-
nimi s statutom.
29 Omejevalne okoliščine so nejasne in v praksi omogočajo interpretacije, kot so npr. besedne zveze
»deli študijskega programa« ali »večje število tujih študentov«.
30 Brezplačno učenje slovenščine je omejeno na študente v okviru izmenjave Erasmus v obsegu 64 ur,
vsi drugi tečaji so plačljivi in omejeno dostopni tujim študentom.
31 Na ljubljanski univerzi se izvajajo v angleščini celotni programi, ki so akreditirani v slovenskem
jeziku (Divjak 2011 v Kalin Golob idr. 2012, 17).
32 Raziskava med študenti, v okviru primerjalne študije o učnem jeziku v visokem šolstvu v
Republiki Sloveniji in izbranih evropskih državah.
33 Primarni vir ni naveden.
