Page 194 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 194
Jezikovno izobraževanje in podjetja
čenem času vključevati v predavanja v slovenščini. Opozarja, da uvaja-
nje angleščine kot temeljnega učnega jezika v izvajanju študijskih progra-
movpomembno vpliva na celotno predhodno izobraževanje. Za tovrstno
izvajanje predmetov v tujem jeziku bi bilo treba izobraziti tudi visokošol-
ske učitelje.
Tuji jezik in podjetja
Mednarodno gospodarstvo se je v zadnjih letih razširilo zaradi globali-
zacijskih ter interakcijskih procesov. V povezavi s širitvijo na tuje trge se
pojavlja nuja po novih znanjih, med katere sodi tudi znanje tujih jezikov.
Vse bolj je zaznana povezanost znanja tujih jezikov z ekonomijo. Z zna-
njem tujih jezikov so povezane značilnosti globalne organizacije, za ka-
tere je ključna predvsem hitra in učinkovita komunikacija, ki omogoča
194 doseganje predvidenih uspehov in ciljev. Znanje jezikov in medkulturne
zmožnosti so temelj uspešnega komuniciranja (Zver 2012, 55–56; Pilypa-
itytė 2013, 1).
Za ohranitev konkurenčnosti morajo podjetja nenehno vlagati v nad-
grajevanje kompetenc zaposlenih. V podjetjih se vse bolj zavedajo, da ni
dovolj le nadgrajevanje strokovnih kompetenc, temveč je za delovanje na
tujih trgih nujno potrebno znanje tujih jezikov. Zelo razširjeno je mnenje,
da je znanje tujih jezikov pomembno le v podjetjih, v katerih se primarno
ukvarjajo z uvozom in izvozom blaga ter storitev. Ne smemo pozabiti, da
se z enotnim evropskim trgom in z globalizacijo pojavljajo nove možnos-
ti za poslovanje na mednarodnih trgih, ki so bili pred vstopom Sloveni-
je v EU težje dostopni. Podjetja, ki so že prisotna na tujih trgih ali iščejo
priložnosti v mednarodnem poslovanju, se soočajo z veliko konkurenco.
Vedno znova iščejo svoje konkurenčne prednosti. Izjemno pomembno je,
da so zaposleni zmožni komunicirati v tujem ali celo v več tujih jezikih.
Pri tem ne zadošča, da obvladajo komunikacijo v tujem jeziku le vodilni
v podjetju, temveč tudi zaposleni na oddelkih prodaje, nabave in trženja,
zaposleni na tehničnem oddelku, tajnice, jezikovno znanje je dobrodošlo
tudi pri drugih zaposlenih. Zmožnost neposrednega komuniciranja zbli-
žuje vse nivoje zaposlenih z njihovimi tujimi poslovnimi partnerji (Pol-
litt 2007, 33).
Palčič (2005) meni, da z uveljavitvijo internacionalizacije poslovanja,
z vstopom Slovenije v Evropsko unijo ter z vsemi prisotnimi in na novo
vstopajočimi tujimi podjetji v Slovenijo znanje tujih jezikov ni več samo
prednost, temveč je postalo nuja. Poudarja, da v preteklosti ni bilo velike
potrebe po znanju tujih jezikov, vendar so se nekateri posamezniki izo-
braževali tudi na tem področju. V času svetovne globalizacije nam znanje
čenem času vključevati v predavanja v slovenščini. Opozarja, da uvaja-
nje angleščine kot temeljnega učnega jezika v izvajanju študijskih progra-
movpomembno vpliva na celotno predhodno izobraževanje. Za tovrstno
izvajanje predmetov v tujem jeziku bi bilo treba izobraziti tudi visokošol-
ske učitelje.
Tuji jezik in podjetja
Mednarodno gospodarstvo se je v zadnjih letih razširilo zaradi globali-
zacijskih ter interakcijskih procesov. V povezavi s širitvijo na tuje trge se
pojavlja nuja po novih znanjih, med katere sodi tudi znanje tujih jezikov.
Vse bolj je zaznana povezanost znanja tujih jezikov z ekonomijo. Z zna-
njem tujih jezikov so povezane značilnosti globalne organizacije, za ka-
tere je ključna predvsem hitra in učinkovita komunikacija, ki omogoča
194 doseganje predvidenih uspehov in ciljev. Znanje jezikov in medkulturne
zmožnosti so temelj uspešnega komuniciranja (Zver 2012, 55–56; Pilypa-
itytė 2013, 1).
Za ohranitev konkurenčnosti morajo podjetja nenehno vlagati v nad-
grajevanje kompetenc zaposlenih. V podjetjih se vse bolj zavedajo, da ni
dovolj le nadgrajevanje strokovnih kompetenc, temveč je za delovanje na
tujih trgih nujno potrebno znanje tujih jezikov. Zelo razširjeno je mnenje,
da je znanje tujih jezikov pomembno le v podjetjih, v katerih se primarno
ukvarjajo z uvozom in izvozom blaga ter storitev. Ne smemo pozabiti, da
se z enotnim evropskim trgom in z globalizacijo pojavljajo nove možnos-
ti za poslovanje na mednarodnih trgih, ki so bili pred vstopom Sloveni-
je v EU težje dostopni. Podjetja, ki so že prisotna na tujih trgih ali iščejo
priložnosti v mednarodnem poslovanju, se soočajo z veliko konkurenco.
Vedno znova iščejo svoje konkurenčne prednosti. Izjemno pomembno je,
da so zaposleni zmožni komunicirati v tujem ali celo v več tujih jezikih.
Pri tem ne zadošča, da obvladajo komunikacijo v tujem jeziku le vodilni
v podjetju, temveč tudi zaposleni na oddelkih prodaje, nabave in trženja,
zaposleni na tehničnem oddelku, tajnice, jezikovno znanje je dobrodošlo
tudi pri drugih zaposlenih. Zmožnost neposrednega komuniciranja zbli-
žuje vse nivoje zaposlenih z njihovimi tujimi poslovnimi partnerji (Pol-
litt 2007, 33).
Palčič (2005) meni, da z uveljavitvijo internacionalizacije poslovanja,
z vstopom Slovenije v Evropsko unijo ter z vsemi prisotnimi in na novo
vstopajočimi tujimi podjetji v Slovenijo znanje tujih jezikov ni več samo
prednost, temveč je postalo nuja. Poudarja, da v preteklosti ni bilo velike
potrebe po znanju tujih jezikov, vendar so se nekateri posamezniki izo-
braževali tudi na tem področju. V času svetovne globalizacije nam znanje
