Page 192 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 192
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Učenje tujih jezikov v terciarnem izobraževanju
Število vpisanih v vse oblike terciarnega izobraževanja je prikazano na
sliki 4. Populacija šolajočih v terciarnem izobraževanju je med vsemi naj-
bolj heterogena. Število študentov je doseglo kulminacijo v letih 2006 in
2007, ko so se v večjem številu ustanavljale zasebne visoke šole. V zadnjih
letih število študentov konstantno upada. Visokošolski programi so vse-
binsko zelo raznoliki, zato ima učenje tujih jezikov na tej stopnji drugač-
no vlogo kot v osnovnem in srednješolskem izobraževanju. V največjem
deležu se tuji jezik obravnava na prvi stopnji študija, pri tem pa približ-
no polovica fakultet pouk tujega jezika izvaja samo en semester. Druž-
boslovni programi v primerjavi z naravoslovno-tehničnimi programi po-
nujajo svojim študentom v povprečju večji nabor tujih jezikov27 (Rižnar
2010; Skela in Sešek 2012).
192
Slika 4: Gibanje števila študentov od 1997 do 2014
Vir: SURS b. l.c
Z uvedbo bolonjske reforme se stanje na področju učenja tujih jezi-
kov ni izboljšalo, prej nasprotno. Rižnar (2010) ugotavlja, da je bolonjska
reforma glede učenja tujih jezikov prinesla nekaj slabosti: (i) v povprečju
30 % manj ur tujega jezika, (ii) skupine so vse večje, posledično so študen-
ti vse pogosteje s slabšim jezikovnim znanjem, (iii) nemščine je vse manj.
Rižnar prav tako meni (prav tam), da celotna izobraževalna veriga, od za-
četka osnovne do konca srednje šole, ne deluje, kot bi si želeli. Jezikovne
težave, ki bi morale biti odpravljene v osnovni šoli, se vse preveč prenaša-
jo v srednjo šolo, od tu pa v študijski proces. Povsem v neskladju z evrop-
sko jezikovno politiko je dejstvo, da 14,5 % visokih šol v svojem progra-
mu nima tujega jezika, na 29 % visokih šol je edini tuji jezik angleščina
(Rižnar 2010).
27 V tej oceni niso zajeti programi, ki so namenjeni študiju jezikov.
Učenje tujih jezikov v terciarnem izobraževanju
Število vpisanih v vse oblike terciarnega izobraževanja je prikazano na
sliki 4. Populacija šolajočih v terciarnem izobraževanju je med vsemi naj-
bolj heterogena. Število študentov je doseglo kulminacijo v letih 2006 in
2007, ko so se v večjem številu ustanavljale zasebne visoke šole. V zadnjih
letih število študentov konstantno upada. Visokošolski programi so vse-
binsko zelo raznoliki, zato ima učenje tujih jezikov na tej stopnji drugač-
no vlogo kot v osnovnem in srednješolskem izobraževanju. V največjem
deležu se tuji jezik obravnava na prvi stopnji študija, pri tem pa približ-
no polovica fakultet pouk tujega jezika izvaja samo en semester. Druž-
boslovni programi v primerjavi z naravoslovno-tehničnimi programi po-
nujajo svojim študentom v povprečju večji nabor tujih jezikov27 (Rižnar
2010; Skela in Sešek 2012).
192
Slika 4: Gibanje števila študentov od 1997 do 2014
Vir: SURS b. l.c
Z uvedbo bolonjske reforme se stanje na področju učenja tujih jezi-
kov ni izboljšalo, prej nasprotno. Rižnar (2010) ugotavlja, da je bolonjska
reforma glede učenja tujih jezikov prinesla nekaj slabosti: (i) v povprečju
30 % manj ur tujega jezika, (ii) skupine so vse večje, posledično so študen-
ti vse pogosteje s slabšim jezikovnim znanjem, (iii) nemščine je vse manj.
Rižnar prav tako meni (prav tam), da celotna izobraževalna veriga, od za-
četka osnovne do konca srednje šole, ne deluje, kot bi si želeli. Jezikovne
težave, ki bi morale biti odpravljene v osnovni šoli, se vse preveč prenaša-
jo v srednjo šolo, od tu pa v študijski proces. Povsem v neskladju z evrop-
sko jezikovno politiko je dejstvo, da 14,5 % visokih šol v svojem progra-
mu nima tujega jezika, na 29 % visokih šol je edini tuji jezik angleščina
(Rižnar 2010).
27 V tej oceni niso zajeti programi, ki so namenjeni študiju jezikov.
