Page 214 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 214
Jezikovno izobraževanje in podjetja
− Ali pri svojem delu pogrešate znanje katerega izmed tujih jezi-
kov?
V raziskavi sodelujoči zaposleni se s partnerji iz tujine najpogosteje
sporazumevajo v angleškem in nemškem jeziku (slika 15), zanemarljiv je
delež anketirancev, ki v komunikaciji s tujimi partnerji uporablja italijan-
ski ali francoski jezik. Slaba tretjina anketirancev (27,7 %) v komunikaci-
ji uporablja druge jezike, pri čemer so v 85 % primerov to jeziki bivše sku-
pne države.47
214
Slika 16: Delež anketirancev, ki se s poslovnimi partnerji sporazumevajo v posameznem tu-
jem jeziku (N = 173)
173 zaposlenih, ki so opredelili uporabo znanja na delovnem mestu, je
navedlo sporazumevanje v tujih jezikih 337-krat, iz česar je vidno, da ve-
čina v povprečju na delovnem mestu uporablja več kot le en tuji jezik (v
povprečju 1,95).
Na vprašanje, ki se nanaša na pomen znanja tujih jezikov, je odgovori-
lo vseh 173 anketirancev. V izvozno usmerjenih podjetjih Dravinjske do-
line je za večino zaposlenih znanje zelo pomembno (57,2 %), za večji delež
ostalih pa pomembno (39,9 %). Na splošno lahko povzamemo, da veči-
na zaposlenih (97,1 %) znanju tujih jezikov pripisuje veliko pomembnost.
Samo pet anketirancev je brezbrižnih do tega znanja (slika 16).
Precej enotno in visoko (M = 3,7; SD = 0,78) so zaposleni, ki so sodelo-
vali v raziskavi, ocenili trditev, da je znanje tujega jezika pogoj za zasedbo
delovnega mesta (preglednica 10). Pri ocenjevanju trditve o pomembnos-
ti znanja tujih jezikov smo zaznali, da se zaposleni močno strinjajo s trdi-
tvijo, da je za opravljanje dela potrebno dodatno znanje na področju tu-
jih jezikov (Me = 4), tako v kvalitativnem (Me = 4) kot v kvantitativnem
(Me = 4) pogledu. Iz podatkov v preglednici 10 lahko sklepamo, da se ve-
čina delavcev zaveda, da bi za boljše opravljanje svojega dela morali znati
47 Kot druge jezike so anketiranci v skupno 85 % navajali: hrvaški, srbski, srbohrvaški jezik, v 15 % pa
ruski in španski jezik.
− Ali pri svojem delu pogrešate znanje katerega izmed tujih jezi-
kov?
V raziskavi sodelujoči zaposleni se s partnerji iz tujine najpogosteje
sporazumevajo v angleškem in nemškem jeziku (slika 15), zanemarljiv je
delež anketirancev, ki v komunikaciji s tujimi partnerji uporablja italijan-
ski ali francoski jezik. Slaba tretjina anketirancev (27,7 %) v komunikaci-
ji uporablja druge jezike, pri čemer so v 85 % primerov to jeziki bivše sku-
pne države.47
214
Slika 16: Delež anketirancev, ki se s poslovnimi partnerji sporazumevajo v posameznem tu-
jem jeziku (N = 173)
173 zaposlenih, ki so opredelili uporabo znanja na delovnem mestu, je
navedlo sporazumevanje v tujih jezikih 337-krat, iz česar je vidno, da ve-
čina v povprečju na delovnem mestu uporablja več kot le en tuji jezik (v
povprečju 1,95).
Na vprašanje, ki se nanaša na pomen znanja tujih jezikov, je odgovori-
lo vseh 173 anketirancev. V izvozno usmerjenih podjetjih Dravinjske do-
line je za večino zaposlenih znanje zelo pomembno (57,2 %), za večji delež
ostalih pa pomembno (39,9 %). Na splošno lahko povzamemo, da veči-
na zaposlenih (97,1 %) znanju tujih jezikov pripisuje veliko pomembnost.
Samo pet anketirancev je brezbrižnih do tega znanja (slika 16).
Precej enotno in visoko (M = 3,7; SD = 0,78) so zaposleni, ki so sodelo-
vali v raziskavi, ocenili trditev, da je znanje tujega jezika pogoj za zasedbo
delovnega mesta (preglednica 10). Pri ocenjevanju trditve o pomembnos-
ti znanja tujih jezikov smo zaznali, da se zaposleni močno strinjajo s trdi-
tvijo, da je za opravljanje dela potrebno dodatno znanje na področju tu-
jih jezikov (Me = 4), tako v kvalitativnem (Me = 4) kot v kvantitativnem
(Me = 4) pogledu. Iz podatkov v preglednici 10 lahko sklepamo, da se ve-
čina delavcev zaveda, da bi za boljše opravljanje svojega dela morali znati
47 Kot druge jezike so anketiranci v skupno 85 % navajali: hrvaški, srbski, srbohrvaški jezik, v 15 % pa
ruski in španski jezik.
