Page 217 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline 217

Za največji delež zaposlenih je dodatno jezikovno izobraževanje zelo
pomembno (48,6 %), za večji delež ostalih pomembno (42,8 %). Večina
(91,4 %) zaposlenih anketirancev v izvozno usmerjenih podjetjih Dra-
vinjske doline vidi dodatno jezikovno izobraževanje kot potrebno za svo-
je delo in pripisuje dodatnemu jezikovnemu izobraževanju veliko po-
membnost (slika 18).

Odnos podjetij do tovrstnega izobraževanja svojih zaposlenih je ne-
koliko kontradiktoren (preglednica 12). Zaposleni so s povprečno vre-
dnostjo M = 4,1 in majhno razpršenostjo ocen SD = 0,72 ocenili svoj
občutek, da se njihovemu podjetju zdi dodatno jezikovno izobraževa-
nje zaposlenih pomembno. Prav tako se strinjajo s trditvijo (M = 3,9;
SD = 0,79), da podjetje zaposlene podpira pri dodatnem jezikovnem izo-
braževanju. Ne prav odločni so pri vprašanju možnosti brezplačne vklju-
čitve v izobraževanje tujih jezikov (M = 3,7; SD = 0,93). Močno se stri-
njajo (M = 4,2; SD = 0,95) s trditvijo, da jih v prizadevanjih po dodatnem
jezikovnem izobraževanju podjetje podpira, če ga financirajo sami. Tudi
terminsko jim podjetja ne stopijo naproti, saj so možnost dodatnega jezi-
kovnega izobraževanja znotraj delovnega časa ocenili le s povprečno oce-
no M = 3,3.

Slika 19: Pomen dodatnega jezikovnega izobraževanju za zaposlene

Prav tako se anketirani delavci niso povsem poistovetili s trditvijo, da
njihovo podjetje nameni dovolj sredstev za dodatno jezikovno usposablja-
nje zaposlenih (M = 3,4; SD = 0,82). Zaposleni menijo, da podjetja občas-
no sodelujejo z drugimi organizacijami za jezikovno izobraževanje zapo-
slenih (M = 3,5; SD = 0,83).

Na osnovi analize odgovorov (preglednica 13) ugotavljamo, da podje-
tja vidijo dodatno jezikovno izobraževanje svojih zaposlenih kot pomem-
ben člen v poslovnem procesu in v večji meri zaposlene pri tem bolj ali
manj podpirajo.