Page 215 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 215
Pomen znanja tujih jezikov za gospodarstvo Dravinjske doline

več tujih jezikov. Te, ki jih uporabljajo v komunikaciji s tujimi partnerji,
pa bi morali znati na zahtevnejšem nivoju.

Slika 17: Pomen znanja tujih jezikov za zaposlene 215
Preglednica 11: Analiza anketnega vprašanja glede pomena znanja tujih jezikov

Mean (M) Median (Me) N Std. deviation
(SD)

Znanje tujega jezika je pogoj za zasedbo delovne- 3,7 4,00 173 0,783
ga mesta.

Za opravljanje dela zadošča znanje tujega jezi-

ka, ki sem ga pridobil/-a v času formalnega izo- 2,8 3,00 173 0,903

braževanja.

Za opravljanje dela je potrebno dodatno znanje 4,3 4,00 173 0,830
na področju tujih jezikov.

Pri delu, ki ga opravljam, je potrebno znanje več 3,8 4,00 173 1,070
tujih jezikov.

Sodelujoči v anketi so ocenili znanje tujih jezikov z oceno od 1 (neza-
dostno znanje oz. nima znanja tega jezika) do 5 (odlično znanje jezika).
Ob upoštevanju odgovorov, ki ocenjujejo znanje jezikov, lahko ugotovi-
mo (preglednica 11), da je angleščina jezik, ki ga uporablja največ zaposle-
nih (166) in je ocenjen z nekoliko višjo povprečno oceno (M = 3,61) kot
nemščina (M = 3,35), ki jo na delovnem mestu uporablja 135 zaposlenih.
Med drugimi jeziki so zaposleni najvišje ocenili hrvaški in srbski jezik z
oceno 3,98, pri čemer je znanje opredelilo 41 sodelujočih zaposlenih. Zna-
nje francoščine in italijanščine je ocenilo manjše število udeležencev. Pri
oceni francoščine je standardni odklon ocene (SD = 1,069) največji, kar
nam pojasni, da znanje teh jezikov med sodelujočimi v raziskavi najbolj
variira. Velik standardni odklon smo izmerili pri oceni znanja nemškega
jezika (SD = 0,995).
   210   211   212   213   214   215   216   217   218   219   220