Page 249 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 249
Jezikovni vidiki kratkih sporočil pri komuniciranju podjetij 249
boljše kredibilnosti (ki povečuje verodostojnost) izvedli opazovanje s tri-
angulacijo virov podatkov, torej po skupinah podjetij glede na tri različ-
ne dejavnosti (trgovinska, proizvodna in telekomunikacijska dejavnost).
Tako smo si zagotovili celovitejše razumevanje preučevanega pojma z raz-
ličnih področij poslovanja.
Ker smo v raziskavo želeli vključiti kakovostne podatke, smo jih pre-
učili tudi s tega vidika. Za ocenitev kakovosti zbranih dokumentov smo
se odločili za opredelitev Vogrinca (2008, 141–142), ki temelji na avten-
tičnosti dokumenta, poznavanju ozadja nastanka dokumenta, sporočil-
nosti dokumenta in razumljivosti dokumenta. Ker so z našo raziskavo
zbrani dokumenti pristni ter vsebujejo točne in verodostojne podatke, ki
so jih objavila podjetja sama, jih lahko opredelimo kot avtentične. Nji-
hov nastanek nikakor ni povezan z namenom raziskave, temveč izključ-
no s potrebami podjetij, ki se predstavljajo širši javnosti s ciljem, da bi se
približala potrošnikom. S tem namenom so tudi zbrani dokumenti nas-
tali in odražajo resničnost preučevane situacije. Da bi zadostili kriteriju
sporočilnosti, smo v raziskavo vključili le sporočila, ki so vsebovala izra-
ze, ki sestavljajo pojme, zastavljene v raziskovalnih vprašanjih. Tako smo
si zagotovili le podatke, ki prispevajo k boljšemu razumevanju spremenje-
ne jezikovne rabe. Vseh ostalih sporočil, ki niso ustrezala našim zahte-
vam, nismo zapisali, saj bi si s tem povzročili preobsežnost, nepreglednost
in nejasnost zbranih podatkov. Raziskava bi bila prezapletena, saj bi vse-
bovala za nas neuporabne podatke. Raba izrazov internetnega jezika pa
lahko povzroči nastanek situacije, da potrošniki sporočila ne razumejo
enoznačno oziroma ga ne razumejo v popolnosti, saj lahko posamezni
emotikon v povezavi z različnim kontekstom odraža različno čustovanje.
Menimo, da s tem zbrani dokumenti ne zagotavljajo v celoti kriterija vse-
binske razumljivosti.
Kljub prizadevanju, da bi bilo razumevanje pisnega jezikovnega iz-
ražanja podjetij, ki objavljajo kratka sporočila prek družabnega omrežja
Twitter, čim bolj podrobno, natančno in celovito ter bi odražalo resnično
stanje preučevanega pojava, pojasnjene ugotovitve ne moremo posplošiti
na širšo populacijo. Pojasnjevalne ugotovitve se nanašajo le na preučeva-
no skupino podjetij oziroma vzorec.
Analiza podatkov in interpretacija
Z raziskavo smo iskali odgovore na naslednja raziskovalna vprašanja:
− raziskovalno vprašanje 1: Kakšna je uporaba sloglish izrazov pri
podjetjih, ki komunicirajo prek družabnega omrežja Twitter?
boljše kredibilnosti (ki povečuje verodostojnost) izvedli opazovanje s tri-
angulacijo virov podatkov, torej po skupinah podjetij glede na tri različ-
ne dejavnosti (trgovinska, proizvodna in telekomunikacijska dejavnost).
Tako smo si zagotovili celovitejše razumevanje preučevanega pojma z raz-
ličnih področij poslovanja.
Ker smo v raziskavo želeli vključiti kakovostne podatke, smo jih pre-
učili tudi s tega vidika. Za ocenitev kakovosti zbranih dokumentov smo
se odločili za opredelitev Vogrinca (2008, 141–142), ki temelji na avten-
tičnosti dokumenta, poznavanju ozadja nastanka dokumenta, sporočil-
nosti dokumenta in razumljivosti dokumenta. Ker so z našo raziskavo
zbrani dokumenti pristni ter vsebujejo točne in verodostojne podatke, ki
so jih objavila podjetja sama, jih lahko opredelimo kot avtentične. Nji-
hov nastanek nikakor ni povezan z namenom raziskave, temveč izključ-
no s potrebami podjetij, ki se predstavljajo širši javnosti s ciljem, da bi se
približala potrošnikom. S tem namenom so tudi zbrani dokumenti nas-
tali in odražajo resničnost preučevane situacije. Da bi zadostili kriteriju
sporočilnosti, smo v raziskavo vključili le sporočila, ki so vsebovala izra-
ze, ki sestavljajo pojme, zastavljene v raziskovalnih vprašanjih. Tako smo
si zagotovili le podatke, ki prispevajo k boljšemu razumevanju spremenje-
ne jezikovne rabe. Vseh ostalih sporočil, ki niso ustrezala našim zahte-
vam, nismo zapisali, saj bi si s tem povzročili preobsežnost, nepreglednost
in nejasnost zbranih podatkov. Raziskava bi bila prezapletena, saj bi vse-
bovala za nas neuporabne podatke. Raba izrazov internetnega jezika pa
lahko povzroči nastanek situacije, da potrošniki sporočila ne razumejo
enoznačno oziroma ga ne razumejo v popolnosti, saj lahko posamezni
emotikon v povezavi z različnim kontekstom odraža različno čustovanje.
Menimo, da s tem zbrani dokumenti ne zagotavljajo v celoti kriterija vse-
binske razumljivosti.
Kljub prizadevanju, da bi bilo razumevanje pisnega jezikovnega iz-
ražanja podjetij, ki objavljajo kratka sporočila prek družabnega omrežja
Twitter, čim bolj podrobno, natančno in celovito ter bi odražalo resnično
stanje preučevanega pojava, pojasnjene ugotovitve ne moremo posplošiti
na širšo populacijo. Pojasnjevalne ugotovitve se nanašajo le na preučeva-
no skupino podjetij oziroma vzorec.
Analiza podatkov in interpretacija
Z raziskavo smo iskali odgovore na naslednja raziskovalna vprašanja:
− raziskovalno vprašanje 1: Kakšna je uporaba sloglish izrazov pri
podjetjih, ki komunicirajo prek družabnega omrežja Twitter?
