Page 282 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 282
Jezikovno izobraževanje in podjetja
Vpliv čustev na posameznikovo delovanje oz. izobraževanje
Namen poglavja, ki sledi, je predstavitev vpliva čustev na posameznikovo
telo in posameznikovo delovanje, saj tudi posameznikova čustva vpliva-
jo na posameznikovo jezikovno izobraževanje. Poznavanje posamezniko-
vega dogajanja v telesu, ki ga preplavlja določeno čustvo, pomaga razložiti
marsikatero v tistem trenutku nerazložljivo reagiranje. Marsikdo izmed
nas pozna nenavadne strahove, ki jih ima sam ali pa njegovi najbližji in so
mu nerazumljivi ali pa celo smešni. Okoliščine izkušenj so bile že same po
sebi strašljive ali pa celo neobvladljive in v nas se je zakoreninil strah (npr.
močan strah pred ognjem). Večinoma to pomeni, da že samo neznatna
podrobnost s tedanjimi okoliščinami ali samim dogodkom v nas zbudi
močno čustvo, kot smo ga doživeli ob prvi izkušnji (Lesar 2000, 29).
Takšna spoznanja pa so zelo dragocena, tudi ko razmišljamo o vse-
282 življenjskosti izobraževanja. Na ta način lahko pridobimo odgovore, za-
kaj nekateri umsko sicer zelo zmožni posamezniki ne zmorejo realizirati
ideje o vseživljenjskosti izobraževanja. Tu je seveda možen odgovor v ne-
obvladovanju čustvenih reakcij, ki v ljudeh sprožijo določene okoliščine,
v katerih se umik pokaže kot edina mogoča rešitev. Pri učenju in izobra-
ževanju, ki smo mu podvrženi lep del svojega življenja, se v vsakem posa-
mezniku oblikuje osebno pojmovanje učenja, ki ima na posameznika ve-
lik vpliv (prav tam). Osebna pojmovanja učenja so skupek predstav o tem,
kaj je bistvo učenja, oz. naša notranja implicitna mnenja o tem. Pri tem
gre predvsem za to, kaj posameznik misli, da je učenje. To mišljenje nato
vpliva na posameznikovo ravnanje in odločanje, ko se odloča, kako se bo
učil. B. Marentič Požarnik (1998, po Lesar 2000, 21–22) poudarja, da gre
za osebno opredelitev in da nekateri celo pravijo, da to ni le pojmovna ka-
tegorija, ampak da so osebna pojmovanja učenja neke vrste »zamrznje-
ne podobe« neštetih izkušenj, ki jih je posameznik imel v dozdajšnjem
učenju in šolanju. Te podobe so težko dostopne ugotavljanju in spremi-
njanju.
Čustvo je v slovarju Oxford English Dicitonary definirano kot »vsa-
ko razburjenje ali beganje uma, občutka hrepenenja; vsako vihravo ali
vznemirjeno duševno stanje« (Goleman 1997, po Lesar 2000, 28).
Čustva vključujejo občutke in značilne misli ter tudi duševna in bio-
loška stanja ter človekovo pripravljenost za delovanje. Človekovemu delu,
razmišljanju, zastavljanju ciljev za prihodnost oz. vsemu, kar človek poč-
ne, čustva dajejo podton (Lesar 2000, 28).
Čustev je več sto. Nekateri avtorji poleg enostavnih čustev ločijo
tudi sestavljena čustva, ki jih ločijo glede na njihove različice in odtenke.
Čustva, ki najpogosteje delujejo na posameznika, so (prav tam, 29):
Vpliv čustev na posameznikovo delovanje oz. izobraževanje
Namen poglavja, ki sledi, je predstavitev vpliva čustev na posameznikovo
telo in posameznikovo delovanje, saj tudi posameznikova čustva vpliva-
jo na posameznikovo jezikovno izobraževanje. Poznavanje posamezniko-
vega dogajanja v telesu, ki ga preplavlja določeno čustvo, pomaga razložiti
marsikatero v tistem trenutku nerazložljivo reagiranje. Marsikdo izmed
nas pozna nenavadne strahove, ki jih ima sam ali pa njegovi najbližji in so
mu nerazumljivi ali pa celo smešni. Okoliščine izkušenj so bile že same po
sebi strašljive ali pa celo neobvladljive in v nas se je zakoreninil strah (npr.
močan strah pred ognjem). Večinoma to pomeni, da že samo neznatna
podrobnost s tedanjimi okoliščinami ali samim dogodkom v nas zbudi
močno čustvo, kot smo ga doživeli ob prvi izkušnji (Lesar 2000, 29).
Takšna spoznanja pa so zelo dragocena, tudi ko razmišljamo o vse-
282 življenjskosti izobraževanja. Na ta način lahko pridobimo odgovore, za-
kaj nekateri umsko sicer zelo zmožni posamezniki ne zmorejo realizirati
ideje o vseživljenjskosti izobraževanja. Tu je seveda možen odgovor v ne-
obvladovanju čustvenih reakcij, ki v ljudeh sprožijo določene okoliščine,
v katerih se umik pokaže kot edina mogoča rešitev. Pri učenju in izobra-
ževanju, ki smo mu podvrženi lep del svojega življenja, se v vsakem posa-
mezniku oblikuje osebno pojmovanje učenja, ki ima na posameznika ve-
lik vpliv (prav tam). Osebna pojmovanja učenja so skupek predstav o tem,
kaj je bistvo učenja, oz. naša notranja implicitna mnenja o tem. Pri tem
gre predvsem za to, kaj posameznik misli, da je učenje. To mišljenje nato
vpliva na posameznikovo ravnanje in odločanje, ko se odloča, kako se bo
učil. B. Marentič Požarnik (1998, po Lesar 2000, 21–22) poudarja, da gre
za osebno opredelitev in da nekateri celo pravijo, da to ni le pojmovna ka-
tegorija, ampak da so osebna pojmovanja učenja neke vrste »zamrznje-
ne podobe« neštetih izkušenj, ki jih je posameznik imel v dozdajšnjem
učenju in šolanju. Te podobe so težko dostopne ugotavljanju in spremi-
njanju.
Čustvo je v slovarju Oxford English Dicitonary definirano kot »vsa-
ko razburjenje ali beganje uma, občutka hrepenenja; vsako vihravo ali
vznemirjeno duševno stanje« (Goleman 1997, po Lesar 2000, 28).
Čustva vključujejo občutke in značilne misli ter tudi duševna in bio-
loška stanja ter človekovo pripravljenost za delovanje. Človekovemu delu,
razmišljanju, zastavljanju ciljev za prihodnost oz. vsemu, kar človek poč-
ne, čustva dajejo podton (Lesar 2000, 28).
Čustev je več sto. Nekateri avtorji poleg enostavnih čustev ločijo
tudi sestavljena čustva, ki jih ločijo glede na njihove različice in odtenke.
Čustva, ki najpogosteje delujejo na posameznika, so (prav tam, 29):
