Page 281 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Vseživljenjsko jezikovno izobraževanje za 21. stoletje 281

– institucionalne ovire: človek se mora soočiti tudi z ovirami, ki
prihajajo s strani izobraževalnih ustanov, in sicer lahko ovire
predstavljajo birokracija, šolnine, neprimerni urniki, neprimer-
nimi programi, oddaljena lokacija itn. Pomembno je, da se v izo-
braževalni ustanovi zavedajo teh ovir, saj lahko včasih prav usta-
nova prispeva k težavi neudeležbe, saj sama onemogoča oziroma
odvrne udeležbo odraslega v programu izobraževanja z neustre-
zno izobraževalno ponudbo, nerealističnimi zahtevami progra-
ma ali z neprilagojeno organizacijo izobraževanja;

– dispozicijske ovire pa se povezujejo s psihosocialnimi značil-
nostmi posameznika, kot so prepričanja o sposobnostih, stali-
šča, samopodoba ter razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na več-
jo ali manjšo motiviranost za izobraževanje. Te ovire zajemajo
notranje dejavnike motivacije, kamor sodijo npr. potrebe, moti-
vi ipd., in zunanje dejavnike, pod katerimi se človek vključuje v
izobraževanje, npr. spol, starost ipd.. Med te ovire tako prišteva-
mo stališča, vrednote, pričakovanja in cilje. Človek, ki razmišlja
o vključitvi v nek izobraževalni program ali pa je v program že
vključen, se vanj pogosto vključi z nejasno definiranimi stališči, s
strahovi in pričakovanji. Pogosto so ta zaradi negativnih šolskih
izkušenj tudi negativna in imajo večji pomen za motivacijo, kot
je posameznik običajno pripravljen priznati.
Torej: če so vzroki za prekinitev izobraževanja časovno ali finančno

pomanjkanje, pomanjkanje družinske podpore ali podpore delodajalca,
lahko to uvrstimo v skupino situacijskih ovir. Kadar ugotovimo, da po-
sameznika najbolj demotivirajo ovire, ki jih ustvarja sam, kot npr. da se
izobraževalni program izvaja predaleč za udeleženca, neprimerna lokaci-
ja, neprimeren urnik ipd., lahko te ovire uvrstimo v skupino institucio-
nalnih ovir. Nerealistični cilji, nepripravljenost narediti nekaj novega in
strah pred neuspehom pa so primeri dispozicijskih ovir, ki izvirajo iz po-
sameznika samega (Radovan 2007, 35).

Pogosto pa se zgodi, da eno oviro lahko uvrstimo v več skupin –
npr. predrago izobraževanje je lahko situacijska ali institucionalna ovi-
ra, strah pred neuspehom je lahko institucionalna ali dispozicijska ovi-
ra (prav tam).

Udeležencem se lahko pri premagovanju situacijskih ovir pomaga
predvsem tako, da se jim pokaže oz. predstavi različne mogoče vire, s ka-
terimi bi si lahko razrešili svojo situacijo. Več vpliva imamo pri zmanjše-
vanju ali odstranjevanju institucijskih ovir, še največ možnosti za vpliva-
nje pa imamo pri tretji skupini, tj. pri dispozicijskih ovirah (prav tam).