Page 38 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
Jezikovno izobraževanje in podjetja
povezavo med znanjem jezikov v podjetju in uspešnostjo podjetij. Raz-
iskava je vključevala 2000 izvozno naravnanih malih in srednje velikih
podjetij (v nadaljevanju MSP) v Evropi. Vprašanja ankete so bila usmerje-
na predvsem v pristope pri rabi jezikovnega znanja, mednarodne kompe-
tence, poznavanje jezikovnih strategij, izgubljanje poslov zaradi pomanj-
kanja jezikovnega znanja, v prihodnje mednarodne namene podjetij in
tujejezično izobraževanje. V raziskavo so bili vključeni povzetki prejšnjih
raziskav glede povezave uspešnosti podjetij z znanjem tujih jezikov in
analiza anket večnarodnih družb (CILT − The National Centre for Lan-
guages 2006, 4).
Najpomembnejši rezultati raziskave ELAN (CILT − The National
Centre for Languages 2006, 57) so:
38 − Možno je ustvariti ekonomske modele in z njimi meriti vpliv je-
zikovnega znanja na poslovanje podjetij, saj jezikovno znanje
vpliva na poslovanje.
− Iz rezultatov anket lahko sklepamo, da imajo MSP, ki ima-
jo dobro jezikovno strategijo in jezikovno izobražen kader, več
možnosti za izvozno usmeritev.
− Velik odstotek (kar 11 %) evropskih MSP izgublja mednarodno
usmerjene posle zaradi pomanjkanja jezikovnega znanja, v manj-
ši meri pa zaradi pomanjkanja mednarodnih spretnosti.
− Skoraj polovica izprašanih MSP namerava svojo ponudbo, v
roku treh let, razširiti na tuje trge.
− Vprašana MSP so za prihodnost napovedala naraščanje kvanti-
tativnih in kvalitativnih potreb po jezikovnih spretnostih zaradi
razširitev.
− Svetovni jezik poslovanja je po mnenju MSP angleščina, vendar
se tudi drugi jeziki obsežno uporabljajo pri mednarodnem po-
slovanju, zato se podjetja zavedajo potreb po znanju drugih tujih
jezikov.
− Kar 42 % podjetij meni, da se bodo potrebe po jezikovnem zna-
nju v prihodnosti povečale, kar bodo trenutno obstoječe izobra-
ževalne ustanove težko zagotovile.
− Ukrepi se morajo začeti izvajati pri manjših MSP, predvsem za-
radi pomanjkanja, ki bi jih ti lahko vložili v pridobivanje jezi-
kovnih veščin.
− Naložbe v razvoj jezikovnih veščin po EU, bi povečale ekonom-
ske koristi in pozitivno vplivale na produktivnost in delovanje
MSP v izvozu.
povezavo med znanjem jezikov v podjetju in uspešnostjo podjetij. Raz-
iskava je vključevala 2000 izvozno naravnanih malih in srednje velikih
podjetij (v nadaljevanju MSP) v Evropi. Vprašanja ankete so bila usmerje-
na predvsem v pristope pri rabi jezikovnega znanja, mednarodne kompe-
tence, poznavanje jezikovnih strategij, izgubljanje poslov zaradi pomanj-
kanja jezikovnega znanja, v prihodnje mednarodne namene podjetij in
tujejezično izobraževanje. V raziskavo so bili vključeni povzetki prejšnjih
raziskav glede povezave uspešnosti podjetij z znanjem tujih jezikov in
analiza anket večnarodnih družb (CILT − The National Centre for Lan-
guages 2006, 4).
Najpomembnejši rezultati raziskave ELAN (CILT − The National
Centre for Languages 2006, 57) so:
38 − Možno je ustvariti ekonomske modele in z njimi meriti vpliv je-
zikovnega znanja na poslovanje podjetij, saj jezikovno znanje
vpliva na poslovanje.
− Iz rezultatov anket lahko sklepamo, da imajo MSP, ki ima-
jo dobro jezikovno strategijo in jezikovno izobražen kader, več
možnosti za izvozno usmeritev.
− Velik odstotek (kar 11 %) evropskih MSP izgublja mednarodno
usmerjene posle zaradi pomanjkanja jezikovnega znanja, v manj-
ši meri pa zaradi pomanjkanja mednarodnih spretnosti.
− Skoraj polovica izprašanih MSP namerava svojo ponudbo, v
roku treh let, razširiti na tuje trge.
− Vprašana MSP so za prihodnost napovedala naraščanje kvanti-
tativnih in kvalitativnih potreb po jezikovnih spretnostih zaradi
razširitev.
− Svetovni jezik poslovanja je po mnenju MSP angleščina, vendar
se tudi drugi jeziki obsežno uporabljajo pri mednarodnem po-
slovanju, zato se podjetja zavedajo potreb po znanju drugih tujih
jezikov.
− Kar 42 % podjetij meni, da se bodo potrebe po jezikovnem zna-
nju v prihodnosti povečale, kar bodo trenutno obstoječe izobra-
ževalne ustanove težko zagotovile.
− Ukrepi se morajo začeti izvajati pri manjših MSP, predvsem za-
radi pomanjkanja, ki bi jih ti lahko vložili v pridobivanje jezi-
kovnih veščin.
− Naložbe v razvoj jezikovnih veščin po EU, bi povečale ekonom-
ske koristi in pozitivno vplivale na produktivnost in delovanje
MSP v izvozu.
