Page 34 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
Jezikovno izobraževanje in podjetja
njem, da za zahtevnejše projekte najemajo profesionalne prevajalce in tol-
mače (Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 9).
Teoretična opredelitev podjetja
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2008) je podjetje opredeljeno kot
»samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju pro-
izvodnje, trgovine, storitev«. V Zakonu o gospodarskih družbah (2006)
je gospodarska enota oziroma družba opredeljena kot »pravna oseba, ki
na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno de-
javnost«, kar pomeni, da opravlja dejavnosti na trgu zaradi pridobiva-
nja dobička. Podjetje predstavlja pravno osebo, pridobiva pravice in prev-
zema obveznosti, ima v lasti premičnine in nepremičnine, lahko tožijo
oziroma so lahko tožene (»Zakon o gospodarskih družbah« 2006). Za
34 ustanovitev podjetja je potrebna registracija, ki je v Sloveniji izvršljiva na
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Za registracijo so potrebni raz-
lični ustanovitveni dokumenti. Z vpisom v register, podjetje pridobi la-
stnost pravne osebe, pravico sodelovati v širši družbi na več načinov, na
primer s posedovanjem, sklepanjem pogodb, plačevanjem dajatev (Wiki-
pedija 2011).
Gospodarske družbe se po Zakonu o gospodarskih družbah (2006)
delijo na osebne in kapitalske družbe. Te družbe se štejejo kot gospodar-
ske družbe tudi v primeru opravljanja nepridobitne dejavnosti v skladu z
zakonom. Pod osebne družbe štejemo družbo z neomejeno odgovornostjo
(d. n. o.), komanditno družbo (k. d.) in tiho družbo (t. d.); h kapitalski
prištevamo družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), delniško družbo
(d. d.), komanditno delniško družbo (k. d. d.) ter evropsko delniško druž-
bo (Societas Europaea – SE). Največja razlika med kapitalskimi in oseb-
nimi družbami je odgovornost družbenikov. Za kapitalske družbe velja,
da družbeniki ne jamčijo s svojim premoženjem, ampak le s premoženjem
družbe. Medtem ko pri osebnih družbah, družbeniki za obveznosti jam-
čijo tudi z vsem svojim premoženjem.
Zakon o gospodarskih družbah (2006) podjetja oziroma družbe raz-
vršča glede na povprečno število delavcev v poslovnem letu, čiste prihod-
ke od prodaje, vrednost aktive. Poznamo štiri vrste družb: mikro družbe,
majhne družbe, srednje družbe in velike družbe.
Pod mikro družbe uvrščamo tiste družbe, ki izpolnjujejo dve od nas-
lednjih treh meril:
− povprečno število zaposlenih delavcev v letu ne presega 10,
− čisti prihodki ne presegajo 2 milijonov evrov,
njem, da za zahtevnejše projekte najemajo profesionalne prevajalce in tol-
mače (Generalni direktorat za komuniciranje 2008, 9).
Teoretična opredelitev podjetja
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2008) je podjetje opredeljeno kot
»samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju pro-
izvodnje, trgovine, storitev«. V Zakonu o gospodarskih družbah (2006)
je gospodarska enota oziroma družba opredeljena kot »pravna oseba, ki
na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno de-
javnost«, kar pomeni, da opravlja dejavnosti na trgu zaradi pridobiva-
nja dobička. Podjetje predstavlja pravno osebo, pridobiva pravice in prev-
zema obveznosti, ima v lasti premičnine in nepremičnine, lahko tožijo
oziroma so lahko tožene (»Zakon o gospodarskih družbah« 2006). Za
34 ustanovitev podjetja je potrebna registracija, ki je v Sloveniji izvršljiva na
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Za registracijo so potrebni raz-
lični ustanovitveni dokumenti. Z vpisom v register, podjetje pridobi la-
stnost pravne osebe, pravico sodelovati v širši družbi na več načinov, na
primer s posedovanjem, sklepanjem pogodb, plačevanjem dajatev (Wiki-
pedija 2011).
Gospodarske družbe se po Zakonu o gospodarskih družbah (2006)
delijo na osebne in kapitalske družbe. Te družbe se štejejo kot gospodar-
ske družbe tudi v primeru opravljanja nepridobitne dejavnosti v skladu z
zakonom. Pod osebne družbe štejemo družbo z neomejeno odgovornostjo
(d. n. o.), komanditno družbo (k. d.) in tiho družbo (t. d.); h kapitalski
prištevamo družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), delniško družbo
(d. d.), komanditno delniško družbo (k. d. d.) ter evropsko delniško druž-
bo (Societas Europaea – SE). Največja razlika med kapitalskimi in oseb-
nimi družbami je odgovornost družbenikov. Za kapitalske družbe velja,
da družbeniki ne jamčijo s svojim premoženjem, ampak le s premoženjem
družbe. Medtem ko pri osebnih družbah, družbeniki za obveznosti jam-
čijo tudi z vsem svojim premoženjem.
Zakon o gospodarskih družbah (2006) podjetja oziroma družbe raz-
vršča glede na povprečno število delavcev v poslovnem letu, čiste prihod-
ke od prodaje, vrednost aktive. Poznamo štiri vrste družb: mikro družbe,
majhne družbe, srednje družbe in velike družbe.
Pod mikro družbe uvrščamo tiste družbe, ki izpolnjujejo dve od nas-
lednjih treh meril:
− povprečno število zaposlenih delavcev v letu ne presega 10,
− čisti prihodki ne presegajo 2 milijonov evrov,
