Page 90 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
Jezikovno izobraževanje in podjetja
je odgovorilo, da zaposlujejo lokalne zastopnike v tujih državah. In ker je
kar 69,79 % anketirancev je odgovorilo, da lokalnih zastopnikov ne zapo-
slujejo, to hipotezo tudi potrjujem.
Hipoteza 6
Slovenska podjetja sodelujejo s poklicnimi prevajalci.
S to hipotezo predvidevam, da se slovenska mala in srednje velika
podjetja poslužujejo storitev poklicnih prevajalcev in interpretov. To hi-
potezo potrjujem, saj je le 16,67 % anketiranih podjetij odgovorilo, da se
teh storitev ne poslužujejo, saj za vse poskrbijo sami. Medtem je 10,42 %
podjetij navedlo, da se teh storitev redno poslužujejo, 30,21 % anketiran-
cev se omenjenih storitev poslužuje, vendar ne zelo pogosto. Podjetij, ki
se storitev poklicnih prevajalcev in interpretov poslužujejo le, če je to nuj-
90 no potrebno, je bilo 42,71 %.
Hipoteza 7
Slovenska podjetja imajo svojo spletno stran prevedeno v glavne jezike, v
katerih poslujejo.
S to hipotezo predvidevam, da imajo slovenska mala in srednje veli-
ka podjetja svojo spletno stran, s katero se predstavljajo, prevedeno v glav-
ne jezike, s katerimi poslujejo. Hipotezo potrjujem, saj je največ anketira-
nih podjetij – to je 40,63 % anketirancev – navedlo, da ima spletno stran
prevedeno v glavne jezike, s katerimi poslujejo. 25 % podjetij je odgovo-
rilo, da imajo spletno stran prevedeno v glavne jezike, s katerimi posluje-
jo, in je ta tudi kulturno prilagojena lokalnim trgom. Prav tolikšno šte-
vilo podjetij je navedlo, da imajo spletno stran v več tujih jezikih, vendar
so prevedeni samo posamezni deli strani. Da spletne strani nimajo preve-
dene v tuje jezike oziroma je sploh nimajo, pa je navedlo le 9,38 % anketi-
ranih podjetij.
Sklep
V današnjem času, ko svet zaradi globalizacije postaja majhna vas, je po-
membno, da so se posamezniki in podjetja sposobni hitro prilagajati in
to na več ravneh, če ne želijo biti obsojeni na propad in če želijo ostati
konkurenčni. Bistveno je, da se znajo prilagajati tako jezikovno kot tudi
kulturno. To, da znamo govoriti ne le enega, ampak več tujih jezikov, je
izrednega pomena. Le na ta način bomo lahko širili meje našega sveta,
saj bomo z znanjem tujega jezika lahko razmišljali, predvsem pa bomo le
tako sposobni bolje razumeti tujo kulturo in se tej tudi prilagajati. To ne
je odgovorilo, da zaposlujejo lokalne zastopnike v tujih državah. In ker je
kar 69,79 % anketirancev je odgovorilo, da lokalnih zastopnikov ne zapo-
slujejo, to hipotezo tudi potrjujem.
Hipoteza 6
Slovenska podjetja sodelujejo s poklicnimi prevajalci.
S to hipotezo predvidevam, da se slovenska mala in srednje velika
podjetja poslužujejo storitev poklicnih prevajalcev in interpretov. To hi-
potezo potrjujem, saj je le 16,67 % anketiranih podjetij odgovorilo, da se
teh storitev ne poslužujejo, saj za vse poskrbijo sami. Medtem je 10,42 %
podjetij navedlo, da se teh storitev redno poslužujejo, 30,21 % anketiran-
cev se omenjenih storitev poslužuje, vendar ne zelo pogosto. Podjetij, ki
se storitev poklicnih prevajalcev in interpretov poslužujejo le, če je to nuj-
90 no potrebno, je bilo 42,71 %.
Hipoteza 7
Slovenska podjetja imajo svojo spletno stran prevedeno v glavne jezike, v
katerih poslujejo.
S to hipotezo predvidevam, da imajo slovenska mala in srednje veli-
ka podjetja svojo spletno stran, s katero se predstavljajo, prevedeno v glav-
ne jezike, s katerimi poslujejo. Hipotezo potrjujem, saj je največ anketira-
nih podjetij – to je 40,63 % anketirancev – navedlo, da ima spletno stran
prevedeno v glavne jezike, s katerimi poslujejo. 25 % podjetij je odgovo-
rilo, da imajo spletno stran prevedeno v glavne jezike, s katerimi posluje-
jo, in je ta tudi kulturno prilagojena lokalnim trgom. Prav tolikšno šte-
vilo podjetij je navedlo, da imajo spletno stran v več tujih jezikih, vendar
so prevedeni samo posamezni deli strani. Da spletne strani nimajo preve-
dene v tuje jezike oziroma je sploh nimajo, pa je navedlo le 9,38 % anketi-
ranih podjetij.
Sklep
V današnjem času, ko svet zaradi globalizacije postaja majhna vas, je po-
membno, da so se posamezniki in podjetja sposobni hitro prilagajati in
to na več ravneh, če ne želijo biti obsojeni na propad in če želijo ostati
konkurenčni. Bistveno je, da se znajo prilagajati tako jezikovno kot tudi
kulturno. To, da znamo govoriti ne le enega, ampak več tujih jezikov, je
izrednega pomena. Le na ta način bomo lahko širili meje našega sveta,
saj bomo z znanjem tujega jezika lahko razmišljali, predvsem pa bomo le
tako sposobni bolje razumeti tujo kulturo in se tej tudi prilagajati. To ne
