Page 91 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Jezikovne in kulturne prepreke v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih 91
velja samo za posameznike, marveč tudi za podjetja. Več jezikov bo pod-
jetje obvladovalo, bolj bo razumelo kulturo narodov, način življenja, na-
vade poslovanja, bolj bodo zabrisane meje in prepreke, s katerimi se pod-
jetje srečuje ob nastopu na globalnih trgih. In posledično bo imelo takšno
podjetje tudi več možnosti za uspeh.
Jezikovna in kulturna prilagodljivost pomembno izboljša uspešnost
podjetij. Prav zaradi tega postaja nujno, da imajo podjetja opredeljeno je-
zikovno-komunikacijsko strategijo. Raziskava ELAN (CILT 2007, 1),
ki je bila izvedena v številnih evropskih državah, je namreč pokazala, da
imajo podjetja z vpeljano jezikovno-komunikacijsko strategijo za kar 50
% povečano možnost prodaje.
Raziskava, ki sem jo na temo jezikovno-kulturnih preprek naredila
med malimi in srednje velikimi slovenskimi podjetji, je pokazala tudi ne-
katere podobnosti z evropskimi podjetji. Mislim, da rezultati, ki sem jih
pridobila z analizo anketnega vprašalnika, dokaj realno odražajo stanje v
slovenskih malih in srednje velikih podjetjih, čeprav mi je na anketo od-
govorila le dobra četrtina anketiranih podjetij. Vse hipoteze, ki sem jih
postavila pred izvedbo same raziskave, sem tudi potrdila.
Menim, da se slovenska mala in srednje velika podjetja zavedajo je-
zikovnih in kulturnih razlik ob nastopu na tujih trgih. Vendar sem tudi
mnenja, da bi lahko podjetja v naslednjih letih napredovala pri izvaja-
nju preventivnih ukrepov za preprečevanje jezikovno-kulturnih preprek.
Raziskava, ki sem jo naredila na malih in srednje veliki podjetjih, je poka-
zala, da večina podjetij zaposluje ljudi, ki obvladajo znanje tujih jezikov,
in slaba polovica podjetij zaposluje več kot 50 % zaposlenih, ki govori-
jo vsaj en tuj jezik. Podjetij, ki imajo začrtano jezikovno-komunikacijsko
strategijo, je le dobra četrtina, podjetij, ki imajo omenjeno strategijo tudi
zapisano, je le dvanajstina. V primerjavi z raziskavo ELAN (CILT 2007,
2) je ta številka izredno nizka, saj je v 15 evropskih državah že v letu 2006
najmanj 50 % udeležencev te raziskave težilo k uvedbi te strategije. Prib-
ližno petina slovenskih podjetij meni, da se naložba v izobraževanje tujih
jezikov in v izobraževanje tuje kulture ne obrestuje, ostali so mnenja, da
ima ta naložba pozitiven povratni učinek na poslovanje. Slabih 60 % pod-
jetij je tako že organiziralo jezikovno usposabljanje za zaposlene, manj kot
20 % pa jih je organiziralo tudi izobraževanje o tujih kulturah. 12 % slo-
venskih podjetij je navedlo, da je že izgubilo posel zaradi pomanjkanja
znanja tujih jezikov. V tem se kaže podobnost z evropskimi podjetji, saj
jih je 11 % navedlo, da je izgubilo posel zaradi pomanjkanja znanja tuje-
ga jezika (CILT 2007, 2). Jeziki, zaradi katerih so slovenska podjetja iz-
gubila posel, so največkrat nemščina, sledi ruski jezik, pa tudi norveški,
velja samo za posameznike, marveč tudi za podjetja. Več jezikov bo pod-
jetje obvladovalo, bolj bo razumelo kulturo narodov, način življenja, na-
vade poslovanja, bolj bodo zabrisane meje in prepreke, s katerimi se pod-
jetje srečuje ob nastopu na globalnih trgih. In posledično bo imelo takšno
podjetje tudi več možnosti za uspeh.
Jezikovna in kulturna prilagodljivost pomembno izboljša uspešnost
podjetij. Prav zaradi tega postaja nujno, da imajo podjetja opredeljeno je-
zikovno-komunikacijsko strategijo. Raziskava ELAN (CILT 2007, 1),
ki je bila izvedena v številnih evropskih državah, je namreč pokazala, da
imajo podjetja z vpeljano jezikovno-komunikacijsko strategijo za kar 50
% povečano možnost prodaje.
Raziskava, ki sem jo na temo jezikovno-kulturnih preprek naredila
med malimi in srednje velikimi slovenskimi podjetji, je pokazala tudi ne-
katere podobnosti z evropskimi podjetji. Mislim, da rezultati, ki sem jih
pridobila z analizo anketnega vprašalnika, dokaj realno odražajo stanje v
slovenskih malih in srednje velikih podjetjih, čeprav mi je na anketo od-
govorila le dobra četrtina anketiranih podjetij. Vse hipoteze, ki sem jih
postavila pred izvedbo same raziskave, sem tudi potrdila.
Menim, da se slovenska mala in srednje velika podjetja zavedajo je-
zikovnih in kulturnih razlik ob nastopu na tujih trgih. Vendar sem tudi
mnenja, da bi lahko podjetja v naslednjih letih napredovala pri izvaja-
nju preventivnih ukrepov za preprečevanje jezikovno-kulturnih preprek.
Raziskava, ki sem jo naredila na malih in srednje veliki podjetjih, je poka-
zala, da večina podjetij zaposluje ljudi, ki obvladajo znanje tujih jezikov,
in slaba polovica podjetij zaposluje več kot 50 % zaposlenih, ki govori-
jo vsaj en tuj jezik. Podjetij, ki imajo začrtano jezikovno-komunikacijsko
strategijo, je le dobra četrtina, podjetij, ki imajo omenjeno strategijo tudi
zapisano, je le dvanajstina. V primerjavi z raziskavo ELAN (CILT 2007,
2) je ta številka izredno nizka, saj je v 15 evropskih državah že v letu 2006
najmanj 50 % udeležencev te raziskave težilo k uvedbi te strategije. Prib-
ližno petina slovenskih podjetij meni, da se naložba v izobraževanje tujih
jezikov in v izobraževanje tuje kulture ne obrestuje, ostali so mnenja, da
ima ta naložba pozitiven povratni učinek na poslovanje. Slabih 60 % pod-
jetij je tako že organiziralo jezikovno usposabljanje za zaposlene, manj kot
20 % pa jih je organiziralo tudi izobraževanje o tujih kulturah. 12 % slo-
venskih podjetij je navedlo, da je že izgubilo posel zaradi pomanjkanja
znanja tujih jezikov. V tem se kaže podobnost z evropskimi podjetji, saj
jih je 11 % navedlo, da je izgubilo posel zaradi pomanjkanja znanja tuje-
ga jezika (CILT 2007, 2). Jeziki, zaradi katerih so slovenska podjetja iz-
gubila posel, so največkrat nemščina, sledi ruski jezik, pa tudi norveški,
