Page 92 - Rižnar, Igor, ur. 2017. Jezikovno izobraževanje in podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
Jezikovno izobraževanje in podjetja
francoski, italijanski, arabski in izraelski. Dobrih 60 % slovenskih podje-
tij se zaveda medkulturnih razlik. Največje težave slovenskim podjetjem
predstavlja azijski trg (predvsem Kitajska in Indija), sledijo arabske drža-
ve, Rusija in Ukrajina, skandinavske države, južne države (Kosovo, Srbi-
ja, Makedonija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Romunija, Bolgarija in
Hrvaška) ter nekatere države Evropske unije (Madžarska, Francija, Av-
strija, Nemčija, Italija in Španija). Prav tako težave predstavljajo Združe-
ne države Amerike, Kanada, Mehika in Brazilija. Raziskava v slovenskih
podjetjih je tudi v tem primeru zelo podobna raziskavi, narejeni v evrop-
skih državah. Kot sem že omenila, menim, da slovenska podjetja prema-
lokrat izvajajo ukrepe za preprečevanje jezikovno-kulturnih ovir. Le 20
% anketiranih podjetij izvaja jezikovna in/ali kulturna izobraževanja na
redni osnovi. Prav tako je le 20 % podjetij že sodelovalo z lokalnimi uni-
92 verzami in le 30 % podjetij zaposluje lokalne zastopnike v tujih državah.
Podjetja se večinoma poslužujejo storitev poklicnih prevajalcev, a skoraj
polovica podjetij se te storitve poslužuje le, če je to nujno potrebno. Še
največji preventivni ukrep, ki ga slovenska podjetja izvajajo, je prevajanje
spletnih strani.
Slovenska mala in srednje velika podjetja se zavedajo pomembnosti
znanja dodatnih tujih jezikov v prihodnosti, prav tako se zavedajo med-
kulturnih razlik. Zavedajo se tudi, da ima naložba v izobraževanje tujih
jezikov in tuje kulture pozitivne učinke, vendar redko organizirajo tovr-
stna izobraževanja. Poleg tega imajo slovenska podjetja redko zastavljeno
in zapisano jezikovno-komunikacijsko strategijo ter redko sodelujejo z lo-
kalnimi univerzami ali zaposlujejo lokalne zastopnike v državah, s kateri-
mi poslujejo. Najpogostejši ukrep za premostitev jezikovnih in kulturnih
ovir za slovenska podjetja predstavlja sodelovanje s poklicnimi prevajalci
in prilagajanje spletnih strani.
Literatura
Bel Habib, Ingela. 2011. »Multilingual Skills Provide Export Benefits and
Better Access to New Emerging Market.« Http://www.sens-public.
org/spip.php?article869&lang=fr.
Berardo, Kate. 2007. »10 Strategies for Overcoming Language Barriers.«
Http://www.culturosity.com/pdfs/10%20Strategies%20for%20Over-
coming%20Language%20Barriers.pdf.
Bloodgood, Laura, Nannette Christ, Daniel Cook, Justino De La Cruz,
Michael Ferrantino, Dennis Fravel, William Greene, Katherine Lin-
ton, Brendan Lynch, Ruben Mata, Elizabeth Nesbitt, William Powers,
George Serletis, James Stamps, Donald Sussman, Mihir Torsekar, Ral-
francoski, italijanski, arabski in izraelski. Dobrih 60 % slovenskih podje-
tij se zaveda medkulturnih razlik. Največje težave slovenskim podjetjem
predstavlja azijski trg (predvsem Kitajska in Indija), sledijo arabske drža-
ve, Rusija in Ukrajina, skandinavske države, južne države (Kosovo, Srbi-
ja, Makedonija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Romunija, Bolgarija in
Hrvaška) ter nekatere države Evropske unije (Madžarska, Francija, Av-
strija, Nemčija, Italija in Španija). Prav tako težave predstavljajo Združe-
ne države Amerike, Kanada, Mehika in Brazilija. Raziskava v slovenskih
podjetjih je tudi v tem primeru zelo podobna raziskavi, narejeni v evrop-
skih državah. Kot sem že omenila, menim, da slovenska podjetja prema-
lokrat izvajajo ukrepe za preprečevanje jezikovno-kulturnih ovir. Le 20
% anketiranih podjetij izvaja jezikovna in/ali kulturna izobraževanja na
redni osnovi. Prav tako je le 20 % podjetij že sodelovalo z lokalnimi uni-
92 verzami in le 30 % podjetij zaposluje lokalne zastopnike v tujih državah.
Podjetja se večinoma poslužujejo storitev poklicnih prevajalcev, a skoraj
polovica podjetij se te storitve poslužuje le, če je to nujno potrebno. Še
največji preventivni ukrep, ki ga slovenska podjetja izvajajo, je prevajanje
spletnih strani.
Slovenska mala in srednje velika podjetja se zavedajo pomembnosti
znanja dodatnih tujih jezikov v prihodnosti, prav tako se zavedajo med-
kulturnih razlik. Zavedajo se tudi, da ima naložba v izobraževanje tujih
jezikov in tuje kulture pozitivne učinke, vendar redko organizirajo tovr-
stna izobraževanja. Poleg tega imajo slovenska podjetja redko zastavljeno
in zapisano jezikovno-komunikacijsko strategijo ter redko sodelujejo z lo-
kalnimi univerzami ali zaposlujejo lokalne zastopnike v državah, s kateri-
mi poslujejo. Najpogostejši ukrep za premostitev jezikovnih in kulturnih
ovir za slovenska podjetja predstavlja sodelovanje s poklicnimi prevajalci
in prilagajanje spletnih strani.
Literatura
Bel Habib, Ingela. 2011. »Multilingual Skills Provide Export Benefits and
Better Access to New Emerging Market.« Http://www.sens-public.
org/spip.php?article869&lang=fr.
Berardo, Kate. 2007. »10 Strategies for Overcoming Language Barriers.«
Http://www.culturosity.com/pdfs/10%20Strategies%20for%20Over-
coming%20Language%20Barriers.pdf.
Bloodgood, Laura, Nannette Christ, Daniel Cook, Justino De La Cruz,
Michael Ferrantino, Dennis Fravel, William Greene, Katherine Lin-
ton, Brendan Lynch, Ruben Mata, Elizabeth Nesbitt, William Powers,
George Serletis, James Stamps, Donald Sussman, Mihir Torsekar, Ral-
