Page 103 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
Pomembnost mednarodnih publikacij dosežkov
hotelov za uspešnost poslovanja hotelov
Da bi poiskali odgovor na vprašanje, ali so mednarodne publikacije relevantne za samo
uspešnost poslovanja hotelov, je potrebno najprej izpostaviti teoretična izhodišča obrav-
navane problematike. Hoteli morajo nenehno napredovati, da bi sledili novostim in se
prilagajali negotovim poslovnim razmeram, ob tem pa tudi medsebojno tekmovati. Pri
tem je primerno orodje benchmarking1. Benchmarking je prepoznavanje najboljše pra-
kse v določeni gospodarski dejavnosti, da bi si odgovorili na vprašanji: kdo je najboljši
in katere dobre prakse je mogoče prepoznati pri njem? Zakaj je najboljši oziroma kako
je dosegel uspeh? Začetki benchmarkinga segajo v leto 1979, kjer so ga prvič uspešno
uporabili v podjetju Xerox. Benchmarking predstavlja izziv številnim raziskovalcem,
katerih mnenja se med seboj tudi razlikujejo, so si pa enotni v tem, da gre za kontinu-
irano merjenje in nenehno napredovanje v primerjavi z najboljšim konkurentom, s ci-
ljem prepoznavanja načinov in postopkov doseganja dosežkov pri najboljšem konku-
rentu (Watson 1993; Zairi 1996; Cross 1998 in drugi). Razlika med benchmarkingom
in analizo konkurence je v tem, da se primerja z najboljšim v okolju, prepoznava njegove
načine dela in posledično spreminja lastno prakso. Analiza konkurence pa pomeni ko-
maj prvi korak v smeri benchmarkinga. Izvaja se lahko samostojno ali v okviru držav-
nih in mednarodnih organizacij ali svetovalcev (Jankovič in Poldrugovac 2015). Loči-
mo tudi benchmarking znotraj podjetja, interni, in eksterni, torej tak, ki se izvaja med
podjetji v različnih oblikah: konkurenčni2, funkcionalni3 in generični4 ter povezani5
benchmarking.
1 Benchmarking se v slovenski jezik najpogosteje prevaja kot primerjalna presoja, se pa v poslovnem jeziku
pogosteje uporablja tujka, torej benchmarking.
2 Primerjamo se le z neposrednim konkurentom.
3 Primerjava s podjetji sorodnih dejavnosti, ne le znotraj iste, z namenom izboljšav poslovnih procesov.
4 Primerjava z najboljšo svetovno prakso, rešitve pa je potrebno prilagoditi matičnemu poslovnemu okolju.
5 S partnerjem se na osnovi zaupanja sprejme dogovor o medsebojnem sodelovanju na področju benchmar-
kinga ter se na ta način časovno prihrani.
103
hotelov za uspešnost poslovanja hotelov
Da bi poiskali odgovor na vprašanje, ali so mednarodne publikacije relevantne za samo
uspešnost poslovanja hotelov, je potrebno najprej izpostaviti teoretična izhodišča obrav-
navane problematike. Hoteli morajo nenehno napredovati, da bi sledili novostim in se
prilagajali negotovim poslovnim razmeram, ob tem pa tudi medsebojno tekmovati. Pri
tem je primerno orodje benchmarking1. Benchmarking je prepoznavanje najboljše pra-
kse v določeni gospodarski dejavnosti, da bi si odgovorili na vprašanji: kdo je najboljši
in katere dobre prakse je mogoče prepoznati pri njem? Zakaj je najboljši oziroma kako
je dosegel uspeh? Začetki benchmarkinga segajo v leto 1979, kjer so ga prvič uspešno
uporabili v podjetju Xerox. Benchmarking predstavlja izziv številnim raziskovalcem,
katerih mnenja se med seboj tudi razlikujejo, so si pa enotni v tem, da gre za kontinu-
irano merjenje in nenehno napredovanje v primerjavi z najboljšim konkurentom, s ci-
ljem prepoznavanja načinov in postopkov doseganja dosežkov pri najboljšem konku-
rentu (Watson 1993; Zairi 1996; Cross 1998 in drugi). Razlika med benchmarkingom
in analizo konkurence je v tem, da se primerja z najboljšim v okolju, prepoznava njegove
načine dela in posledično spreminja lastno prakso. Analiza konkurence pa pomeni ko-
maj prvi korak v smeri benchmarkinga. Izvaja se lahko samostojno ali v okviru držav-
nih in mednarodnih organizacij ali svetovalcev (Jankovič in Poldrugovac 2015). Loči-
mo tudi benchmarking znotraj podjetja, interni, in eksterni, torej tak, ki se izvaja med
podjetji v različnih oblikah: konkurenčni2, funkcionalni3 in generični4 ter povezani5
benchmarking.
1 Benchmarking se v slovenski jezik najpogosteje prevaja kot primerjalna presoja, se pa v poslovnem jeziku
pogosteje uporablja tujka, torej benchmarking.
2 Primerjamo se le z neposrednim konkurentom.
3 Primerjava s podjetji sorodnih dejavnosti, ne le znotraj iste, z namenom izboljšav poslovnih procesov.
4 Primerjava z najboljšo svetovno prakso, rešitve pa je potrebno prilagoditi matičnemu poslovnemu okolju.
5 S partnerjem se na osnovi zaupanja sprejme dogovor o medsebojnem sodelovanju na področju benchmar-
kinga ter se na ta način časovno prihrani.
103
