Page 109 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 109
stanje v turizmu na mednarodni in nacionalni ravni
Kot rešitev tega problema so pri UNWTO-ju, Eurostatu in OECD-ju razvili metodo
vrednotenja pomena turizma v narodnem gospodarstvu, imenovano satelitski računi za
turizem (TSA)3, ki jo priporoča tudi Evropska komisija (MIT 2004).
Po tej metodi so bili tako celotni izdatki za turistično potrošnjo v Sloveniji v letu
2012 ocenjeni na 3.449 mio EUR, v letu 2014 pa na 3.515 mio EUR. Pri tem so izdatki
tujih obiskovalcev v obeh opazovanih letih predstavljali skoraj 70 % (priloga 7).
Loborec in Gajić (2011) pa tudi številni drugi (npr. Wang in Bramwell 2011; Efen-
taki in Dimitropoulos 2014) poudarjajo, da je turizem tudi neekonomski pojav, katere-
ga vzroki so posledica doseženega razvoja družbe. Neekonomski dejavniki, od katerih
je turizem močno odvisen, so potrebe, ki nastajajo z življenjem v neprimernem okolju.
Pri tem mislijo na potrebo po spremembi okolja in načina življenja, po počitku in rekre-
aciji, zdravju, naravnih in kulturnih dobrinah. Zato turizem obravnavajo številne zna-
nosti: sociologija, zgodovina, geografija, etnologija idr.
3 TSA so se razvili kot integralna in sistematična metodologija spremljanja turističnih tokov, njihovega go-
spodarskega obsega in njihovih učinkov na narodno gospodarstvo. Spremljali naj bi proizvodnjo izdelkov in
storitev, po katerih povprašujejo turisti skozi vse faze in v vseh sektorjih nacionalnega gospodarstva (MIT
2004). Poleg direktnih in skupnih učinkov turizma, ki zajemajo še posredne, se po metodologiji TSA izra-
čunavajo še inducirani učinki. Ti upoštevajo dodatno povpraševanje in proizvodnjo, ki je sprožena s poveča-
njem dohodkov zaposlenih v turizmu, le-ti pa so posledica turističnega povpraševanja. To so multiplikativni
učinki turistične potrošnje, ki se jih izračunava z uporabo multiplikatorjev input-output (SURS 2015).
109
Kot rešitev tega problema so pri UNWTO-ju, Eurostatu in OECD-ju razvili metodo
vrednotenja pomena turizma v narodnem gospodarstvu, imenovano satelitski računi za
turizem (TSA)3, ki jo priporoča tudi Evropska komisija (MIT 2004).
Po tej metodi so bili tako celotni izdatki za turistično potrošnjo v Sloveniji v letu
2012 ocenjeni na 3.449 mio EUR, v letu 2014 pa na 3.515 mio EUR. Pri tem so izdatki
tujih obiskovalcev v obeh opazovanih letih predstavljali skoraj 70 % (priloga 7).
Loborec in Gajić (2011) pa tudi številni drugi (npr. Wang in Bramwell 2011; Efen-
taki in Dimitropoulos 2014) poudarjajo, da je turizem tudi neekonomski pojav, katere-
ga vzroki so posledica doseženega razvoja družbe. Neekonomski dejavniki, od katerih
je turizem močno odvisen, so potrebe, ki nastajajo z življenjem v neprimernem okolju.
Pri tem mislijo na potrebo po spremembi okolja in načina življenja, po počitku in rekre-
aciji, zdravju, naravnih in kulturnih dobrinah. Zato turizem obravnavajo številne zna-
nosti: sociologija, zgodovina, geografija, etnologija idr.
3 TSA so se razvili kot integralna in sistematična metodologija spremljanja turističnih tokov, njihovega go-
spodarskega obsega in njihovih učinkov na narodno gospodarstvo. Spremljali naj bi proizvodnjo izdelkov in
storitev, po katerih povprašujejo turisti skozi vse faze in v vseh sektorjih nacionalnega gospodarstva (MIT
2004). Poleg direktnih in skupnih učinkov turizma, ki zajemajo še posredne, se po metodologiji TSA izra-
čunavajo še inducirani učinki. Ti upoštevajo dodatno povpraševanje in proizvodnjo, ki je sprožena s poveča-
njem dohodkov zaposlenih v turizmu, le-ti pa so posledica turističnega povpraševanja. To so multiplikativni
učinki turistične potrošnje, ki se jih izračunava z uporabo multiplikatorjev input-output (SURS 2015).
109
