Page 112 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 112
zagotavljanje k akovosti v gostinst v u
Kot smo analizirali dinamiko razvoja števila ležišč, v sliki 9 podajamo število sob
po vrsti nastanitvenega objekta, saj je po USALI splošno uveljavljena praksa spremlja-
nja statistik na ravni sobe kot opazovane enote, na katero so vezani prihodki, stroški in
druge kategorije, s katerimi se medsebojno primerjajo hoteli (kar podrobneje prikazu-
je priloga 9).
V vseh nastanitvenih objektih se je povečalo število sob v preučevanem obdobju
(2008–2015) za 9 % (v letu 2015 44.123 sob), medtem ko hoteli beležijo povečanje števi-
la sob za 5,4 % (v letu 2015 18.865 sob), kar prikazuje slika 10.
Slika 10. Število sob v Sloveniji po vrsti objekta (v tisočih).
Vir: SURS 2016.
Ugotovimo lahko, da se je v preučevanem obdobju 2008–2015 povečalo tako šte-
vilo ležišč (za 8 %) kot tudi število sob (za 5 %) v hotelih. Navedeno povečanje je propor-
cionalno manjše od povečanja števila ležišč in sob v vseh nastanitvenih objektih. Do-
mnevamo tudi, da gre za kakovostne trende, ki zahtevajo večje kvadrature hotelskih
sob, saj je stopnja povečanja števila sob nižja od stopnje povečanja števila ležišč v hote-
lih.
V nadaljevanju nas bo zanimalo, ali število nočitev sledi povečani nastanitveni po-
nudbi v Sloveniji. Število nočitev v vseh nastanitvenih objektih se je povečalo za 11
%, nočitve tujih gostov so narasle za kar 23 %, medtem ko je število domačih v obdo-
bju 2008–2015 padlo za 6 %. Slovenija je leta 2015 naštela 3.927.530 turistov, ki so sku-
paj ustvarili 10.341.699 prenočitev, kar pomeni, da je en turist v povprečju prenočil 2,6
noči. Leto 2015 je bilo tudi najuspešnejše po število prenočitev v opazovanih osmih le-
tih. Od leta 2008 do 2010 je opazen padec nočitev, ki ga lahko pripišemo svetovni go-
spodarski krizi, ki je povzročila izgubo zaposlitev ter zmanjšanje razpoložljivega do-
hodka turistov. Po letu 2010 se je začelo obdobje naraščanja s povprečno letno rastjo 3
%. Večino turistov, 64 %, predstavljajo tuji turisti, kar je prikazano v sliki 11 in podrob-
neje v prilogi 10.
Iz slike 12 je razvidno, da med emitivnimi državami izstopajo predvsem Italija, Av-
strija in Nemčija. Medtem ko so bili italijanski gostje v letih 2008–2015 vedno na prvem
mestu, se na drugem in tretjem mestu izmenjujejo avstrijski in nemški gosti. Naslednje
skupine turistov, katerih delež se giblje okrog 5 %, so iz Ruske federacije, Nizozemske
in Hrvaške.
112
Kot smo analizirali dinamiko razvoja števila ležišč, v sliki 9 podajamo število sob
po vrsti nastanitvenega objekta, saj je po USALI splošno uveljavljena praksa spremlja-
nja statistik na ravni sobe kot opazovane enote, na katero so vezani prihodki, stroški in
druge kategorije, s katerimi se medsebojno primerjajo hoteli (kar podrobneje prikazu-
je priloga 9).
V vseh nastanitvenih objektih se je povečalo število sob v preučevanem obdobju
(2008–2015) za 9 % (v letu 2015 44.123 sob), medtem ko hoteli beležijo povečanje števi-
la sob za 5,4 % (v letu 2015 18.865 sob), kar prikazuje slika 10.
Slika 10. Število sob v Sloveniji po vrsti objekta (v tisočih).
Vir: SURS 2016.
Ugotovimo lahko, da se je v preučevanem obdobju 2008–2015 povečalo tako šte-
vilo ležišč (za 8 %) kot tudi število sob (za 5 %) v hotelih. Navedeno povečanje je propor-
cionalno manjše od povečanja števila ležišč in sob v vseh nastanitvenih objektih. Do-
mnevamo tudi, da gre za kakovostne trende, ki zahtevajo večje kvadrature hotelskih
sob, saj je stopnja povečanja števila sob nižja od stopnje povečanja števila ležišč v hote-
lih.
V nadaljevanju nas bo zanimalo, ali število nočitev sledi povečani nastanitveni po-
nudbi v Sloveniji. Število nočitev v vseh nastanitvenih objektih se je povečalo za 11
%, nočitve tujih gostov so narasle za kar 23 %, medtem ko je število domačih v obdo-
bju 2008–2015 padlo za 6 %. Slovenija je leta 2015 naštela 3.927.530 turistov, ki so sku-
paj ustvarili 10.341.699 prenočitev, kar pomeni, da je en turist v povprečju prenočil 2,6
noči. Leto 2015 je bilo tudi najuspešnejše po število prenočitev v opazovanih osmih le-
tih. Od leta 2008 do 2010 je opazen padec nočitev, ki ga lahko pripišemo svetovni go-
spodarski krizi, ki je povzročila izgubo zaposlitev ter zmanjšanje razpoložljivega do-
hodka turistov. Po letu 2010 se je začelo obdobje naraščanja s povprečno letno rastjo 3
%. Večino turistov, 64 %, predstavljajo tuji turisti, kar je prikazano v sliki 11 in podrob-
neje v prilogi 10.
Iz slike 12 je razvidno, da med emitivnimi državami izstopajo predvsem Italija, Av-
strija in Nemčija. Medtem ko so bili italijanski gostje v letih 2008–2015 vedno na prvem
mestu, se na drugem in tretjem mestu izmenjujejo avstrijski in nemški gosti. Naslednje
skupine turistov, katerih delež se giblje okrog 5 %, so iz Ruske federacije, Nizozemske
in Hrvaške.
112
