Page 114 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 114
zagotavljanje k akovosti v gostinst v u
Slika 13. Nočitve turistov po občinah v Sloveniji.
Vir: SURS 2016.
Po pregledu statističnih podatkov lahko nedvomno zaključimo, da je turizem v
preučevanem obdobju v Sloveniji v porastu. Rasti nastanitvene ponudbe sledi tudi rast
povpraševanja. Če ponovno izpostavimo: število vseh ležišč se je povečalo za 15 % (v ho-
telih 8 %), vseh sob pa za 9 % (v hotelih 5 %), medtem ko se je število vseh nočitev v letu
2015 glede na izhodiščno leto 2008 povečalo za 11 %. V vseh nastanitvenih zmogljivo-
stih se je v preučevanem obdobju v večji meri povečalo število ležišč od števila nočitev
(za 4 odstotne točke). Sklenemo lahko, da je sicer povpraševanje delno sledilo povečani
ponudbi ležišč, vendar ne v celoti, kar pomeni, da gre za manj učinkovito izrabo zmo-
gljivosti (ležišč) v letu 2015 v primerjavi z letom 2008. Žal podatki o stopnji zasedeno-
sti sob za preučevano obdobje iz javno dostopnih baz niso dostopni, zato tovrstna kom-
paracija ni mogoča.
Predvsem izrazita je pozitivna rast v gorskih občinah in kamp turizmu1. Zdravili-
ški turizem, ki je v največji meri koncentriran v družbi Sava turizem, kjer ima tudi naj-
večji obseg dejavnosti, pa ostaja na isti ravni tako po številu novih zmogljivosti kot po
številu prenočitev.
Kakšna pa je v preučevanem obdobju dinamika razvoja in poslovne uspešnosti v ho-
telskih podjetjih?
Za potrebe opisa dinamike razvoja hotelirstva v Sloveniji se bomo omejili na dejav-
nost I55.100, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) zajema dejavnost hotelov
in podobnih nastanitvenih obratov (penzioni, gostišča, prenočišča, moteli). 2
Število podjetij, ki so klasificirana kot dejavnost SKD I55.100, je v Sloveniji od leta
2008 stalno naraščalo, tako da je bilo v letu 2015 registriranih že 451 podjetij, kar je za
35 % več kot leta 2008 (slika 14 in priloga 11).
1 Kamp turizem v zadnjih letih v Sloveniji dobiva nove izpeljanke klasičnega kampinga. Zelo se razvija glam-
ping, ki izhaja iz angleške besede glamorous camping in pomeni luksuzno kampiranje, ob tem pa še nekatere
atraktivne oblike, kot so hišice na drevesih, ekokampi in podobno.
2 V ta podrazred spada nudenje nastanitve gostom za krajši čas, običajno dnevno ali tedensko. Hoteli in
podobni obrati nudijo nastanitve v sobah ali apartmajih, včasih tudi s prostorom za kuhanje, ob tem pa se
gostom lahko nudi tudi dodatne možnosti in storitve, kot so oskrba s hrano in pijačo, parkirišča, plavalni
bazeni, telovadnice, prostori za konference ipd. V to kategorijo ne spada dajanje nastanitvenih zmogljivosti
v najem za daljši čas, mesečno ali letno.
114
Slika 13. Nočitve turistov po občinah v Sloveniji.
Vir: SURS 2016.
Po pregledu statističnih podatkov lahko nedvomno zaključimo, da je turizem v
preučevanem obdobju v Sloveniji v porastu. Rasti nastanitvene ponudbe sledi tudi rast
povpraševanja. Če ponovno izpostavimo: število vseh ležišč se je povečalo za 15 % (v ho-
telih 8 %), vseh sob pa za 9 % (v hotelih 5 %), medtem ko se je število vseh nočitev v letu
2015 glede na izhodiščno leto 2008 povečalo za 11 %. V vseh nastanitvenih zmogljivo-
stih se je v preučevanem obdobju v večji meri povečalo število ležišč od števila nočitev
(za 4 odstotne točke). Sklenemo lahko, da je sicer povpraševanje delno sledilo povečani
ponudbi ležišč, vendar ne v celoti, kar pomeni, da gre za manj učinkovito izrabo zmo-
gljivosti (ležišč) v letu 2015 v primerjavi z letom 2008. Žal podatki o stopnji zasedeno-
sti sob za preučevano obdobje iz javno dostopnih baz niso dostopni, zato tovrstna kom-
paracija ni mogoča.
Predvsem izrazita je pozitivna rast v gorskih občinah in kamp turizmu1. Zdravili-
ški turizem, ki je v največji meri koncentriran v družbi Sava turizem, kjer ima tudi naj-
večji obseg dejavnosti, pa ostaja na isti ravni tako po številu novih zmogljivosti kot po
številu prenočitev.
Kakšna pa je v preučevanem obdobju dinamika razvoja in poslovne uspešnosti v ho-
telskih podjetjih?
Za potrebe opisa dinamike razvoja hotelirstva v Sloveniji se bomo omejili na dejav-
nost I55.100, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) zajema dejavnost hotelov
in podobnih nastanitvenih obratov (penzioni, gostišča, prenočišča, moteli). 2
Število podjetij, ki so klasificirana kot dejavnost SKD I55.100, je v Sloveniji od leta
2008 stalno naraščalo, tako da je bilo v letu 2015 registriranih že 451 podjetij, kar je za
35 % več kot leta 2008 (slika 14 in priloga 11).
1 Kamp turizem v zadnjih letih v Sloveniji dobiva nove izpeljanke klasičnega kampinga. Zelo se razvija glam-
ping, ki izhaja iz angleške besede glamorous camping in pomeni luksuzno kampiranje, ob tem pa še nekatere
atraktivne oblike, kot so hišice na drevesih, ekokampi in podobno.
2 V ta podrazred spada nudenje nastanitve gostom za krajši čas, običajno dnevno ali tedensko. Hoteli in
podobni obrati nudijo nastanitve v sobah ali apartmajih, včasih tudi s prostorom za kuhanje, ob tem pa se
gostom lahko nudi tudi dodatne možnosti in storitve, kot so oskrba s hrano in pijačo, parkirišča, plavalni
bazeni, telovadnice, prostori za konference ipd. V to kategorijo ne spada dajanje nastanitvenih zmogljivosti
v najem za daljši čas, mesečno ali letno.
114
