Page 140 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
zagotavljanje k akovosti v gostinst v u
vost bi kazalo v prihodnje usmeriti v mehke dejavnike poslovanja in obnovo obstoječih
zmogljivosti, manj pa v širitev novih nastanitvenih zmogljivosti.
Glede na nestabilno in le redko s turizmom povezano lastniško strukturo hotel-
skih družb hoteli v Sloveniji glede na ugotovitve primarne raziskave večinoma ne pre-
poznajo uporabne vrednosti USALI in mednarodnih primerjav. Tako tudi odločevalci
na nacionalni ravni in potencialni investitorji nimajo relevantnih podatkov za kakovo-
stno odločanje. Pri vprašanih predstavnikih hotelov je čedalje bolj prisotna poslovna fi-
lozofija Revenue managementa, ki je osnovno orodje za maksimizacijo prihodkov v ho-
telih in se pogosteje uporablja le deloma. Iz pilotnega projekta tudi izhaja, da se vprašani
vodje v hotelih vedno bolj zavedajo uporabe benchmarkinga – vsaj na ravni destinacije,
zaradi doseganja večje konkurenčnosti in boljših poslovnih dosežkov.
Za boljšo poslovno uspešnost, konkurenčnost in kakovost pa so mednarodne pri-
merjave nujne, kar dokazujejo dobre poslovne prakse številnih hotelov po svetu.
Na osnovi rezultatov primarne in sekundarne raziskave pridemo do ugotovitve, da
brez državnih vzpodbud in podpore ne gre pričakovati, da bodo hoteli v Sloveniji pri-
čeli množično poročati po USALI, kar bi omogočilo mednarodne primerjave. Tega od
njih večinoma ne zahtevajo lastniki (če niso tuji), prav tako tudi ne večina posojiloda-
jalcev – bank.
140
vost bi kazalo v prihodnje usmeriti v mehke dejavnike poslovanja in obnovo obstoječih
zmogljivosti, manj pa v širitev novih nastanitvenih zmogljivosti.
Glede na nestabilno in le redko s turizmom povezano lastniško strukturo hotel-
skih družb hoteli v Sloveniji glede na ugotovitve primarne raziskave večinoma ne pre-
poznajo uporabne vrednosti USALI in mednarodnih primerjav. Tako tudi odločevalci
na nacionalni ravni in potencialni investitorji nimajo relevantnih podatkov za kakovo-
stno odločanje. Pri vprašanih predstavnikih hotelov je čedalje bolj prisotna poslovna fi-
lozofija Revenue managementa, ki je osnovno orodje za maksimizacijo prihodkov v ho-
telih in se pogosteje uporablja le deloma. Iz pilotnega projekta tudi izhaja, da se vprašani
vodje v hotelih vedno bolj zavedajo uporabe benchmarkinga – vsaj na ravni destinacije,
zaradi doseganja večje konkurenčnosti in boljših poslovnih dosežkov.
Za boljšo poslovno uspešnost, konkurenčnost in kakovost pa so mednarodne pri-
merjave nujne, kar dokazujejo dobre poslovne prakse številnih hotelov po svetu.
Na osnovi rezultatov primarne in sekundarne raziskave pridemo do ugotovitve, da
brez državnih vzpodbud in podpore ne gre pričakovati, da bodo hoteli v Sloveniji pri-
čeli množično poročati po USALI, kar bi omogočilo mednarodne primerjave. Tega od
njih večinoma ne zahtevajo lastniki (če niso tuji), prav tako tudi ne večina posojiloda-
jalcev – bank.
140
