Page 23 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
management kakovosti
je kakovost definirana in ocenjena skozi perspektivo porabnika. Vse proizvodi ali stori-
tve se ocenjuje glede na sposobnost zadovoljiti potrebe porabnikov. Zavedati se mora-
mo, da ni enostavno definirati, kdo je naš porabnik in kakšne so njegove navade. Zaradi
tega je nujno, da vsako podjetje izpeljuje različne tržne raziskave. Raziskave so potrebne
tudi za identifikacijo, na kakšni ravni naj bodo naši proizvodi ali storitve, da bo ta raven
zadovoljila vse porabnike, saj imajo vsi različne potrebe. Prav tako lahko zaključimo, da
bodo kakovostni proizvodi in storitve ne samo izpolnili pričakovanja porabnikov, am-
pak jih bodo tudi presegli.
Pred spoznavanjem osnov je potrebno nekaj pozornosti posvetiti tudi izrazoslovju.
Odličen povzetek terminoloških dilem na tem področju je oblikovala M. Alič (2012).
Pravi, da se z razvojem področja managementa kakovosti ter uveljavitvijo te stro-
kovne in znanstvene discipline tako v razvojno-izobraževalnem okolju kot tudi v praksi
v gospodarstvu ter javnem sektorju srečujemo s problemom izbora primernih sloven-
skih izrazov za nove pojme.
Slovenski izrazi za strokovne izraze z navedenega področja se v uporabo v pod-
jetja in druge organizacije verjetno najmnožičneje prenašajo preko uradnih prevo-
dov mednarodnih standardov (ISO 9001, ISO 140001, ISO 50000, BS OHSAS
18001, ISO 27001, ISO 22000 …) in modelov (EFQM). Od začetkov certificiranja
podjetij po teh standardih (v 80-ih letih 21. stoletja) je do danes te sisteme uvedlo
in certificiralo preko 2.000 podjetij. Različna poimenovanja (tako ustrezna kot tudi
neustrezna), ki so jih med uporabnike širili standardi, literatura, svetovalci in izo-
braževalni programi, so se v praksi »prijela«. Praktiki pogosto natančnosti izraža-
nja posvečajo manj pozornosti, vendar je natančna določitev vsebine, ki jo določa
posamezen izraz, ključna za dobro sporazumevanje. Pojavlja se potreba po določi-
tvi enotnih, strokovno ustreznih slovenskih izrazov za posamezne pojme oz. vse-
bine ter po ovrednotenju uporabe ostalih izrazov, ki jih uporabljajo praktiki (Alič
2012, 1).
M. Alič nadalje ugotavlja, da je problem v prevodu termina managementa. Pravi,
da se osnovni problem pojavlja z različnim prevajanjem angleških izrazov »manage-
ment systems« in v povezavi s tem vseh sorodnih izrazov (»quality management sy-
stem«, »quality management«, »total quality management«, »quality system ma-
nager«) in z njihovo uporabo. Izraz »management« se namreč v praksi v tej zvezi
največkrat prevaja kot »vodenje«, pogosto tudi kot zagotavljanje ali obvladovanje,
redkeje celo kot upravljanje. Kadar se avtorji želijo izogniti dilemi glede pravilne iz-
bire slovenskega izraza, uporabijo kar tujko »management« ali njeno poslovenjeno
verzijo »menedžment« (ki je Slovar slovenskega knjižnega jezika ne pojasnjuje) (Alič
2012, 1).
Avtorica (2012) je predstavila tudi predlog primerne terminologije, ki ga zaradi
uporabe v tem delu v celoti povzemamo.
23
je kakovost definirana in ocenjena skozi perspektivo porabnika. Vse proizvodi ali stori-
tve se ocenjuje glede na sposobnost zadovoljiti potrebe porabnikov. Zavedati se mora-
mo, da ni enostavno definirati, kdo je naš porabnik in kakšne so njegove navade. Zaradi
tega je nujno, da vsako podjetje izpeljuje različne tržne raziskave. Raziskave so potrebne
tudi za identifikacijo, na kakšni ravni naj bodo naši proizvodi ali storitve, da bo ta raven
zadovoljila vse porabnike, saj imajo vsi različne potrebe. Prav tako lahko zaključimo, da
bodo kakovostni proizvodi in storitve ne samo izpolnili pričakovanja porabnikov, am-
pak jih bodo tudi presegli.
Pred spoznavanjem osnov je potrebno nekaj pozornosti posvetiti tudi izrazoslovju.
Odličen povzetek terminoloških dilem na tem področju je oblikovala M. Alič (2012).
Pravi, da se z razvojem področja managementa kakovosti ter uveljavitvijo te stro-
kovne in znanstvene discipline tako v razvojno-izobraževalnem okolju kot tudi v praksi
v gospodarstvu ter javnem sektorju srečujemo s problemom izbora primernih sloven-
skih izrazov za nove pojme.
Slovenski izrazi za strokovne izraze z navedenega področja se v uporabo v pod-
jetja in druge organizacije verjetno najmnožičneje prenašajo preko uradnih prevo-
dov mednarodnih standardov (ISO 9001, ISO 140001, ISO 50000, BS OHSAS
18001, ISO 27001, ISO 22000 …) in modelov (EFQM). Od začetkov certificiranja
podjetij po teh standardih (v 80-ih letih 21. stoletja) je do danes te sisteme uvedlo
in certificiralo preko 2.000 podjetij. Različna poimenovanja (tako ustrezna kot tudi
neustrezna), ki so jih med uporabnike širili standardi, literatura, svetovalci in izo-
braževalni programi, so se v praksi »prijela«. Praktiki pogosto natančnosti izraža-
nja posvečajo manj pozornosti, vendar je natančna določitev vsebine, ki jo določa
posamezen izraz, ključna za dobro sporazumevanje. Pojavlja se potreba po določi-
tvi enotnih, strokovno ustreznih slovenskih izrazov za posamezne pojme oz. vse-
bine ter po ovrednotenju uporabe ostalih izrazov, ki jih uporabljajo praktiki (Alič
2012, 1).
M. Alič nadalje ugotavlja, da je problem v prevodu termina managementa. Pravi,
da se osnovni problem pojavlja z različnim prevajanjem angleških izrazov »manage-
ment systems« in v povezavi s tem vseh sorodnih izrazov (»quality management sy-
stem«, »quality management«, »total quality management«, »quality system ma-
nager«) in z njihovo uporabo. Izraz »management« se namreč v praksi v tej zvezi
največkrat prevaja kot »vodenje«, pogosto tudi kot zagotavljanje ali obvladovanje,
redkeje celo kot upravljanje. Kadar se avtorji želijo izogniti dilemi glede pravilne iz-
bire slovenskega izraza, uporabijo kar tujko »management« ali njeno poslovenjeno
verzijo »menedžment« (ki je Slovar slovenskega knjižnega jezika ne pojasnjuje) (Alič
2012, 1).
Avtorica (2012) je predstavila tudi predlog primerne terminologije, ki ga zaradi
uporabe v tem delu v celoti povzemamo.
23
