Page 27 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
management kakovosti
Nadzor kakovosti
Dale (1999, 4) in Alič (2003, 21) navajata definicijo nadzora kakovosti po ISO 8402.
Pravita, da nadzor kakovosti (angl. inspection) zajema aktivnosti merjenja, preizkuša-
nja, testiranja ali ocenjevanja ene ali več značilnosti proizvodov in primerjavo rezulta-
tov s specificiranimi zahtevami z namenom, da se ugotovi, če je bila za vsako karakteri-
stiko dosežena skladnost s specificiranimi zahtevami.
M. Alič (2003, 21) pravi, da se je nadzor uporabljal od začetka prejšnjega stoletja
kot najstarejši pristop k povečanju kakovosti proizvodov v smislu preverjanja skladno-
sti s tehničnimi specifikacijami.
Ko se je razvila masovna proizvodnja, se je pojavila težnja po nadzoru končnih
proizvodov. Z uporabo specifičnih kontrolnih listov so morali inšpektorji za kakovost
odkriti pomanjkljive ali napačne proizvode. Takšne inšpekcije so zagotavljale standar-
dizacijo in enotnost proizvodov do določene mere (Garvin 1988). M. Alič (2003) po-
udarja, da so bile aktivnosti za doseganje kakovosti končnih proizvodov tedaj omeje-
ne predvsem na nadzor dokončanih proizvodov. Končni proizvodi so bili pregledani s
strani službe kakovosti s ciljem, da bi odkrili ter odstranili ali popravili neustrezne do-
končane proizvode (Alič 2003, 21)
Kakovost je bila stvar procesa in več ali manj sinonim za nadzor produkcije. Da-
nes se nekatere proizvode še vedno nadzira, preden gredo na tržišče, vendar pa obsta-
ja še nadgradnja te tehnike (Garvin 1988). Nadzor kakovosti je prva faza v razvoju ma-
nagementa kakovosti. Nadzor v glavnem izvaja osebje, zaposleno prav s tem namenom.
Proizvode, ki ne ustrezajo specifikacijam, se zavrne in se jih lahko preoblikuje. Aktivno-
sti nadzora se izvajajo, ko se že zaključi proizvodnja, in niso preventivnega značaja (Alič
2003, 21). Celoten nadzor se izvaja znotraj podjetja in v te aktivnosti ne vključuje doba-
viteljev ali porabnikov (Dale 1999).
Kontrola kakovosti
Dale (1999, 4) in M. Alič (2003, 21) navajata definicijo kontrole kakovosti po ISO 8402.
Pravita, da kontrola kakovosti (angl. quality control) obsega tehnike in aktivnosti, ki se
uporabljajo za izpolnjevanje zahtev glede kakovosti.
Sčasoma so se za kontrolo kakovosti začele uporabljati statistične metode. M. Alič
(2003) pravi, da se pojem kakovosti vse bolj uporablja v povezavi s statističnimi metoda-
mi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Kontrola ni bila omejena samo na končne proizvode, temveč so se proizvodi za-
čeli kontrolirati med samim procesom proizvodnje. Posledično se je zmanjšala potreba
po pregledu vsakega končnega proizvoda. Zadostovalo je izbrati reprezentativni vzorec
med procesom proizvodnje in na koncu procesa (Garvin 1988).
Vključuje aktivnosti spremljanja, pa tudi aktivnosti ocene stanja in odpravljanja
problemov v kakovosti, tako da se zagotovi stalno zadovoljstvo porabnikov. Razlika
med kontrolo in nadzorom je v tem, da se nadzor izvaja samo na koncu proizvodnega
procesa, kontrola pa tudi med procesom samim. Metode in tehnike, uporabljene v kon-
troli, so bolj sofisticirane od tistih, uporabljenih v nadzoru. Te izboljšave so pripomo-
gle k odkrivanju večjega števila napak, in to že v zgodnjih fazah proizvodnje. Toda nad-
27
Nadzor kakovosti
Dale (1999, 4) in Alič (2003, 21) navajata definicijo nadzora kakovosti po ISO 8402.
Pravita, da nadzor kakovosti (angl. inspection) zajema aktivnosti merjenja, preizkuša-
nja, testiranja ali ocenjevanja ene ali več značilnosti proizvodov in primerjavo rezulta-
tov s specificiranimi zahtevami z namenom, da se ugotovi, če je bila za vsako karakteri-
stiko dosežena skladnost s specificiranimi zahtevami.
M. Alič (2003, 21) pravi, da se je nadzor uporabljal od začetka prejšnjega stoletja
kot najstarejši pristop k povečanju kakovosti proizvodov v smislu preverjanja skladno-
sti s tehničnimi specifikacijami.
Ko se je razvila masovna proizvodnja, se je pojavila težnja po nadzoru končnih
proizvodov. Z uporabo specifičnih kontrolnih listov so morali inšpektorji za kakovost
odkriti pomanjkljive ali napačne proizvode. Takšne inšpekcije so zagotavljale standar-
dizacijo in enotnost proizvodov do določene mere (Garvin 1988). M. Alič (2003) po-
udarja, da so bile aktivnosti za doseganje kakovosti končnih proizvodov tedaj omeje-
ne predvsem na nadzor dokončanih proizvodov. Končni proizvodi so bili pregledani s
strani službe kakovosti s ciljem, da bi odkrili ter odstranili ali popravili neustrezne do-
končane proizvode (Alič 2003, 21)
Kakovost je bila stvar procesa in več ali manj sinonim za nadzor produkcije. Da-
nes se nekatere proizvode še vedno nadzira, preden gredo na tržišče, vendar pa obsta-
ja še nadgradnja te tehnike (Garvin 1988). Nadzor kakovosti je prva faza v razvoju ma-
nagementa kakovosti. Nadzor v glavnem izvaja osebje, zaposleno prav s tem namenom.
Proizvode, ki ne ustrezajo specifikacijam, se zavrne in se jih lahko preoblikuje. Aktivno-
sti nadzora se izvajajo, ko se že zaključi proizvodnja, in niso preventivnega značaja (Alič
2003, 21). Celoten nadzor se izvaja znotraj podjetja in v te aktivnosti ne vključuje doba-
viteljev ali porabnikov (Dale 1999).
Kontrola kakovosti
Dale (1999, 4) in M. Alič (2003, 21) navajata definicijo kontrole kakovosti po ISO 8402.
Pravita, da kontrola kakovosti (angl. quality control) obsega tehnike in aktivnosti, ki se
uporabljajo za izpolnjevanje zahtev glede kakovosti.
Sčasoma so se za kontrolo kakovosti začele uporabljati statistične metode. M. Alič
(2003) pravi, da se pojem kakovosti vse bolj uporablja v povezavi s statističnimi metoda-
mi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Kontrola ni bila omejena samo na končne proizvode, temveč so se proizvodi za-
čeli kontrolirati med samim procesom proizvodnje. Posledično se je zmanjšala potreba
po pregledu vsakega končnega proizvoda. Zadostovalo je izbrati reprezentativni vzorec
med procesom proizvodnje in na koncu procesa (Garvin 1988).
Vključuje aktivnosti spremljanja, pa tudi aktivnosti ocene stanja in odpravljanja
problemov v kakovosti, tako da se zagotovi stalno zadovoljstvo porabnikov. Razlika
med kontrolo in nadzorom je v tem, da se nadzor izvaja samo na koncu proizvodnega
procesa, kontrola pa tudi med procesom samim. Metode in tehnike, uporabljene v kon-
troli, so bolj sofisticirane od tistih, uporabljenih v nadzoru. Te izboljšave so pripomo-
gle k odkrivanju večjega števila napak, in to že v zgodnjih fazah proizvodnje. Toda nad-
27
