Page 43 - Uran Maravić, Maja, in Gordana Ivankovič. 2017. Zagotavljanje kakovosti v gostinstvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
management kakovosti
tež, d. d., iz Čateža ob Savi ter Hoteli Palace, d. d., iz Portoroža (Ministrstvo za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo 2006, 16). Ta ukrep je bil tudi eden od redkih ukrepov
za spodbujanje kakovosti v turizmu v takratni strategiji razvoja turizma (v letih 2002–
2006), a se nagrada ni prijela.
Standardi ISO
Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO (angl. International Organisation of
Standardisation) je bila ustanovljena leta 1947. Danes ISO združuje 157 nacionalnih or-
ganov za standarde, ki v tej organizaciji predstavljajo interese držav članic, iz katerih
prihajajo. To je krovna mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v Žene-
vi. ISO sestavljajo tehnični odbori, pododbori in delovne skupine, v katerih člani razvi-
jajo in pripravljajo mednarodne standarde. Poleg nacionalnih organov za standarde lah-
ko pri razvoju standardov v okviru ISO sodelujejo tudi druge mednarodne organizacije,
ki imajo status povezanih članic. ISO je za svoje delovanje razvila pravila, t. i. ISO/IEC
Directives, ki vsebujejo tudi zahteve za oblikovanje oziroma končni izgled standardov
(http://www.sist.si).
Nacionalni organi za standarde so organi, priznani na nacionalni ravni, da kot na-
cionalni člani zastopajo interese svojih držav v ustreznih mednarodnih in evropskih
organizacijah za standardizacijo. Slovenijo v mednarodnih in evropskih organizacijah
za standardizacijo zastopa Slovenski inštitut za standardizacijo ali krajše SIST (http://
www.sist.si).
Standardi družine ISO 9000 so zbirka veljavnih mednarodnih standardov, teh-
ničnih specifikacij, tehničnih poročil, priročnikov in internetnih dokumentov o ma-
nagementu kakovosti. Trenutna zbirka vsebuje okrog 25 dokumentov, nenehno pa se
dopolnjuje in nadgrajuje z novimi dokumenti ali spremembami in dopolnitvami obsto-
ječih dokumentov (http://www.sist.si).
SIST pravi, da je serija standardov EN ISO 9000 rezultat obsežnih posvetovanj
z uporabniki, kar je prispevalo k preprostejši uporabi standarda, hkrati pa je standard
tudi prožnejši za privzemanje. Predvsem pa so posvetovanja odkrila novo, pametno po-
slovno razmišljanje, ki temelji na uporabi načela »planiraj – stori – preveri – ukrepaj«
ter procesnega managementa.2 Revidirani standardi se rojevajo v jasnejši, dostopnejši
obliki, ki je zgrajena na vrednotah predhodnega standarda (http://www.sist.si).
SIST EN ISO 9001:2008 sestavljajo naslednji glavni deli (http://www.sist.si; Ku-
helj 2009):
- Sistem managementa kakovosti – podjetje mora najprej opredeliti, kateri so nje-
govi procesi, kako ti medsebojno delujejo, kateri viri so potrebni, da nastane pro-
izvod, in kako bodo procese merili in izboljševali. Nato pa mora skupaj s po-
slovnikom kakovosti in nadzorom zapisov vzpostaviti še sistem za obvladovanje
dokumentacije.
2 Opis standardov ISO je vzet s spletne strani Slovenskega inštituta za standardizacijo. Ker smo na začetku
skušali vpeljati poenoteno terminologijo, tu namesto termina vodenje uporabljamo termin management,
namesto odjemalec porabnik, namesto organizacija podjetje, namesto izdelek proizvod, zato tekst v dolo-
čenih delih odstopa od originalnega..
43
tež, d. d., iz Čateža ob Savi ter Hoteli Palace, d. d., iz Portoroža (Ministrstvo za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo 2006, 16). Ta ukrep je bil tudi eden od redkih ukrepov
za spodbujanje kakovosti v turizmu v takratni strategiji razvoja turizma (v letih 2002–
2006), a se nagrada ni prijela.
Standardi ISO
Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO (angl. International Organisation of
Standardisation) je bila ustanovljena leta 1947. Danes ISO združuje 157 nacionalnih or-
ganov za standarde, ki v tej organizaciji predstavljajo interese držav članic, iz katerih
prihajajo. To je krovna mednarodna organizacija za standardizacijo s sedežem v Žene-
vi. ISO sestavljajo tehnični odbori, pododbori in delovne skupine, v katerih člani razvi-
jajo in pripravljajo mednarodne standarde. Poleg nacionalnih organov za standarde lah-
ko pri razvoju standardov v okviru ISO sodelujejo tudi druge mednarodne organizacije,
ki imajo status povezanih članic. ISO je za svoje delovanje razvila pravila, t. i. ISO/IEC
Directives, ki vsebujejo tudi zahteve za oblikovanje oziroma končni izgled standardov
(http://www.sist.si).
Nacionalni organi za standarde so organi, priznani na nacionalni ravni, da kot na-
cionalni člani zastopajo interese svojih držav v ustreznih mednarodnih in evropskih
organizacijah za standardizacijo. Slovenijo v mednarodnih in evropskih organizacijah
za standardizacijo zastopa Slovenski inštitut za standardizacijo ali krajše SIST (http://
www.sist.si).
Standardi družine ISO 9000 so zbirka veljavnih mednarodnih standardov, teh-
ničnih specifikacij, tehničnih poročil, priročnikov in internetnih dokumentov o ma-
nagementu kakovosti. Trenutna zbirka vsebuje okrog 25 dokumentov, nenehno pa se
dopolnjuje in nadgrajuje z novimi dokumenti ali spremembami in dopolnitvami obsto-
ječih dokumentov (http://www.sist.si).
SIST pravi, da je serija standardov EN ISO 9000 rezultat obsežnih posvetovanj
z uporabniki, kar je prispevalo k preprostejši uporabi standarda, hkrati pa je standard
tudi prožnejši za privzemanje. Predvsem pa so posvetovanja odkrila novo, pametno po-
slovno razmišljanje, ki temelji na uporabi načela »planiraj – stori – preveri – ukrepaj«
ter procesnega managementa.2 Revidirani standardi se rojevajo v jasnejši, dostopnejši
obliki, ki je zgrajena na vrednotah predhodnega standarda (http://www.sist.si).
SIST EN ISO 9001:2008 sestavljajo naslednji glavni deli (http://www.sist.si; Ku-
helj 2009):
- Sistem managementa kakovosti – podjetje mora najprej opredeliti, kateri so nje-
govi procesi, kako ti medsebojno delujejo, kateri viri so potrebni, da nastane pro-
izvod, in kako bodo procese merili in izboljševali. Nato pa mora skupaj s po-
slovnikom kakovosti in nadzorom zapisov vzpostaviti še sistem za obvladovanje
dokumentacije.
2 Opis standardov ISO je vzet s spletne strani Slovenskega inštituta za standardizacijo. Ker smo na začetku
skušali vpeljati poenoteno terminologijo, tu namesto termina vodenje uporabljamo termin management,
namesto odjemalec porabnik, namesto organizacija podjetje, namesto izdelek proizvod, zato tekst v dolo-
čenih delih odstopa od originalnega..
43
