Page 110 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 110
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
V primeru fundamentalne spremembe je skupna vizija nujna. Hussey
(1995, 21) v primeru nizke nujnosti in nizkih odporov predlaga vizionar-
sko vodenje s poudarkom na prepričevanju. Pomembno je doseči skupno
vizijo in prepričati zaposlene, da je začrtana smer ustrezna in da se je zan-
jo vredno potruditi. Ko je nujnost visoka in odpori nizki, lahko manag-
er uporabi svoje karizmatične lastnosti. Zaupanje v takega vodjo je veliko,
zato v organizaciji vlada entuziazem. Karizma sama po sebi pa ne povz-
roča fundamentalne spremembe.
Ko so odpori visoki in nujnost velika, je prisila najboljši pristop. Časa
za prepričevanje ali široko participacijo ni na razpolago. Poudarek na vi-
ziji pa je prav tako pomemben kot v prejšnjih dveh primerih. Z vizijo vod-
je pri ljudeh ustvarijo občutek, da vedo, kaj želijo doseči. V primeru nizke
nujnosti in visokih odporov je najprimernejši pristop direktivno vodenje.
110 Griffith-Cooper in King (2007, 17) prav tako predlagata, da naj vod-
ja izbere strategijo in taktike za uvajanje sprememb glede na velikost in
kompleksnost spremembe. Organizacijske spremembe obravnavata s pro-
cesnega vidika in jih predstavita v obliki kontinuuma spreminjanja, pri
čemer so razvojne spremembe na najnižjem nivoju kontinuuma spre-
memb. To so majhne, manj moteče spremembe v procesih. Tranzicijske
spremembe predstavljajo nadgradnjo razvojnih in predstavljajo nekoliko
večje motnje. Transformacijske spremembe pa povzročajo največje mot-
nje in zahtevajo temeljite spremembe organizacijske kulture ter vedenj
zaposlenih (Griffith-Cooper in King 2007, 17). Vrsta (nivo) spremembe
določa tudi njeno vodenje. Pri transformacijskih spremembah je vodenje
najzahtevnejše, kar je nakazano na sliki 18.
Slika 18: Kontinuum spreminjanja
Vir: Griffith-Cooper in King 2007, 17.
Burke (2002, 12) razpravlja o različnih pristopih glede na vrsto spre-
membe. Pravi, da revolucionarne oz. radikalne spremembe vplivajo na ce-
lotno organizacijo in zahtevajo dramatične modifikacije poslanstva ali
strategije. Zahtevajo drugačne pristope kot kontinuirana sprememba.
V primeru fundamentalne spremembe je skupna vizija nujna. Hussey
(1995, 21) v primeru nizke nujnosti in nizkih odporov predlaga vizionar-
sko vodenje s poudarkom na prepričevanju. Pomembno je doseči skupno
vizijo in prepričati zaposlene, da je začrtana smer ustrezna in da se je zan-
jo vredno potruditi. Ko je nujnost visoka in odpori nizki, lahko manag-
er uporabi svoje karizmatične lastnosti. Zaupanje v takega vodjo je veliko,
zato v organizaciji vlada entuziazem. Karizma sama po sebi pa ne povz-
roča fundamentalne spremembe.
Ko so odpori visoki in nujnost velika, je prisila najboljši pristop. Časa
za prepričevanje ali široko participacijo ni na razpolago. Poudarek na vi-
ziji pa je prav tako pomemben kot v prejšnjih dveh primerih. Z vizijo vod-
je pri ljudeh ustvarijo občutek, da vedo, kaj želijo doseči. V primeru nizke
nujnosti in visokih odporov je najprimernejši pristop direktivno vodenje.
110 Griffith-Cooper in King (2007, 17) prav tako predlagata, da naj vod-
ja izbere strategijo in taktike za uvajanje sprememb glede na velikost in
kompleksnost spremembe. Organizacijske spremembe obravnavata s pro-
cesnega vidika in jih predstavita v obliki kontinuuma spreminjanja, pri
čemer so razvojne spremembe na najnižjem nivoju kontinuuma spre-
memb. To so majhne, manj moteče spremembe v procesih. Tranzicijske
spremembe predstavljajo nadgradnjo razvojnih in predstavljajo nekoliko
večje motnje. Transformacijske spremembe pa povzročajo največje mot-
nje in zahtevajo temeljite spremembe organizacijske kulture ter vedenj
zaposlenih (Griffith-Cooper in King 2007, 17). Vrsta (nivo) spremembe
določa tudi njeno vodenje. Pri transformacijskih spremembah je vodenje
najzahtevnejše, kar je nakazano na sliki 18.
Slika 18: Kontinuum spreminjanja
Vir: Griffith-Cooper in King 2007, 17.
Burke (2002, 12) razpravlja o različnih pristopih glede na vrsto spre-
membe. Pravi, da revolucionarne oz. radikalne spremembe vplivajo na ce-
lotno organizacijo in zahtevajo dramatične modifikacije poslanstva ali
strategije. Zahtevajo drugačne pristope kot kontinuirana sprememba.