Page 107 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
Model izvajanja sprememb
v bolnišnicah
Spoznanja literature s področja vodenja kažejo na dejstvo, da je vodenje
sprememb ena najpomembnejših in težkih vodjevih odgovornosti. Učin-
kovito vodenje mora revitalizirati organizacijo in olajševati njeno prilaga-
janje na spreminjajoče se okolje (Yukl 1998, 438). Ugotovili smo že, da je
sprememba proces in ne dogodek. Njena uspešna izvedba je odvisna od
vodjevega razumevanja odporov, posameznih faz v procesu spreminjanja
in različnih strategij spreminjanja.
V prejšnjih poglavjih smo spoznali različne vrste sprememb, prav
tako smo predstavili različne stile vodenja ter nekatere modele manage-
menta sprememb. V tem poglavju predstavljamo nekaj pristopov k vode-
nju različnih vrst sprememb (inkrementalnih in fundamentalnih). Na
osnovi preučitve teoretičnih izhodišč postavimo konceptualni model sti-
lov vodenja glede na vrsto spremembe, ki ga v nadaljevanju razširimo v
celovit koncept teoretičnega modela izvajanja sprememb v bolnišnicah.
Povezava med stili vodenja in vrstami sprememb
V literaturi je zaslediti povezanost različnih pristopov oz. stilov voden-
ja s posameznimi vrstami sprememb. Hussey (1995, 14–16) vodjem spre-
memb predlaga, da so pozorni na dva dejavnika: na nujnost spremembe in
odpore. Večja kot je nujnost spremembe, manj sproščen pristop bo potre-
ben. Pristop narekuje tudi vrsta spremembe. Po njegovem mnenju je treba
preučiti, kakšne so veščine in zmožnosti tistih, na katere bo sprememba
vplivala. Če so majhne, potem participacija ni najprimernejši pristop, tre-
ba jo je zamenjati z zadostno formalno komunikacijo. Vprašati se je treba,
v bolnišnicah
Spoznanja literature s področja vodenja kažejo na dejstvo, da je vodenje
sprememb ena najpomembnejših in težkih vodjevih odgovornosti. Učin-
kovito vodenje mora revitalizirati organizacijo in olajševati njeno prilaga-
janje na spreminjajoče se okolje (Yukl 1998, 438). Ugotovili smo že, da je
sprememba proces in ne dogodek. Njena uspešna izvedba je odvisna od
vodjevega razumevanja odporov, posameznih faz v procesu spreminjanja
in različnih strategij spreminjanja.
V prejšnjih poglavjih smo spoznali različne vrste sprememb, prav
tako smo predstavili različne stile vodenja ter nekatere modele manage-
menta sprememb. V tem poglavju predstavljamo nekaj pristopov k vode-
nju različnih vrst sprememb (inkrementalnih in fundamentalnih). Na
osnovi preučitve teoretičnih izhodišč postavimo konceptualni model sti-
lov vodenja glede na vrsto spremembe, ki ga v nadaljevanju razširimo v
celovit koncept teoretičnega modela izvajanja sprememb v bolnišnicah.
Povezava med stili vodenja in vrstami sprememb
V literaturi je zaslediti povezanost različnih pristopov oz. stilov voden-
ja s posameznimi vrstami sprememb. Hussey (1995, 14–16) vodjem spre-
memb predlaga, da so pozorni na dva dejavnika: na nujnost spremembe in
odpore. Večja kot je nujnost spremembe, manj sproščen pristop bo potre-
ben. Pristop narekuje tudi vrsta spremembe. Po njegovem mnenju je treba
preučiti, kakšne so veščine in zmožnosti tistih, na katere bo sprememba
vplivala. Če so majhne, potem participacija ni najprimernejši pristop, tre-
ba jo je zamenjati z zadostno formalno komunikacijo. Vprašati se je treba,
