Page 141 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Empirična raziskava 141

tervjuvanec H1 je dejal, da so to spremembe, na katere te morda bolnik
spomni v soboto na tržnici, ko reče: »Joj, koliko se je pri vas spremenilo,
ste to pa to naredili.«

Med inkrementalne spremembe perifernih dejavnosti so intervjuvan-
ci uvrščali še naslednje:
- povečanje administrativnega dela kot posledica zakonodaje (A3);
- vključevanje farmacevtov v delo na oddelku (A1);
- neprestano nadgrajevanje računalniških programov (A2);
- centralno razdeljevalnico osebnega perila (C1);
- uvajanje e-računov (B2, B3 in C3);
- uvedbo davčnih blagajn in ponudbo prehranskih storitev za trg

(C2);
- postopno spreminjanje načinov dela v podpornih procesih (D3).

Iz analize podatkov izhajajo naslednje skupne značilnosti in vrste
inkrementalno perifernih sprememb:
- sprememba postopkov dela, vezanih na podporne dejavnosti;
- stalno izboljševanje podpornih dejavnosti;
- optimizacija procesov dela v podpornih dejavnostih;
- sprememba administrativnih postopkov;
- nadgradnja informacijskega sistema.

Analiza podatkov o inkrementalnih spremembah nam je prav tako
predstavljala podlago za določitev indikatorjev nove merske lestvice za
merjenje vrste sprememb v bolnišnicah. Poleg vrste sprememb so nas za-
nimale tudi značilnosti procesov spreminjanja, ki jih opisujemo v nasled-
njem poglavju.

Značilnosti procesov spreminjanja
Eden izmed ključnih ciljev raziskave je pridobiti poglobljen vpogled v
značilnosti procesov spreminjanja v bolnišnicah. Zato smo s pripravljeni-
mi izhodiščnimi vprašanji potek intervjujev usmerili v:
- ugotavljanje samega izvajanja sprememb,
- prepoznavanje motenj,
- identifikacijo morebitnih tveganj,
- prepoznavanje odporov in soočanje z njimi,
- prepoznavanje najtežjega dela pri izvajanju sprememb.

V bolnišnici A so k radikalnim spremembam pristopali načrtno oz.
strateško. Intervjuvanci A1 so povedali, da so v »Strateškem načrtu«