Page 154 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 154
Vodenje sprememb v zdravstvenih organizacijah
je bila nekoč. Včasih so vsi čakali v čakalnici, pa ni bilo slabe volje. Da-
nes ni tako.
V večini bolnišnic so povedali, da zahteve po novostih postavljajo la-
stniki in financer. Številne izmed teh zahtev se jim zdijo nesmiselne. Že-
leli smo vključiti še pogled financerja, zato smo opravili intervju s pred-
stavnikom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, čeprav v prvotnem načrtu
raziskave to ni bilo predvideno. Zaradi časovnih omejitev nam ni uspe-
lo vključiti še vidika Ministrstva za zdravje kot lastnika oz. regulatorja
dejavnosti v zdravstvu. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so pove-
dali, da spremembe v bolnišnicah povzroćajo predvsem spremembe ob-
računskih modelov na njihovi strani. Če npr. financirajo 20 % več ope-
racij, morajo v bolnišnicah spremeniti oz. prilagoditi svoje procese dela,
da uspejo povečano število operacij tudi realizirati. Obratno seveda ne
154 velja. Če bolnišnica presega s »Splošnim dogovorom« dogovorjen pro-
gram, financer teh storitev ne plača. Zanimalo nas je tudi, kakšni so od-
pori vodstev bolnišnic ob spremembah, ki jih zahteva financer. Odgovor
direktorja je bil, da več kot je administrativnega dela, večji so odpori, kar
smo izvedeli tudi v bolnišnicah. Vendar pa je direktor povedal, da nekate-
ri mislijo, da lahko prejmejo plačilo brez dokazil, kar pa ne gre. Zanimalo
nas je tudi, kako so vodstva bolnišnic reagirala na zahtevo po akreditaciji.
Direktor je povedal, da je to zahtevo sprožilo Ministrstvo za zdravje, ven-
dar so jo vodstva bolnišnic presenetljivo pozitivno sprejela.
Analiza, rezultati in ugotovitve kvantitativne raziskave
Analiza rezultatov kvantitativne empirične raziskave zajema analizo po-
sameznih konstruktov, faktorsko analizo konstruktov sprememb in us-
pešnosti ter regresijsko in korelacijsko analizo. V nadaljevanju predsta-
vljamo vzorec s frekvenčnimi predstavitvami demografskih spremenljivk.
Analiza vzorca kvantitativne raziskave
Populacijo za kvantitativno raziskavo so predstavljale slovenske bolni-
šnice. V Sloveniji obstaja 26 javno financiranih bolnišnic. Vzorec osmih
bolnišnic je bil izbran računalniško z generiranjem naključnih števil. V
bolnišnice smo poslali 3.000 anketnih vprašalnikov, kar je predstavljalo
54 % vseh zaposlenih v teh bolnišnicah. Število vprašalnikov za posame-
zno bolnišnico smo določili proporcionalno glede na število zaposlenih.
Znotraj bolnišnic smo uporabili kvotni vzorec, kar smo že predstavili v
razdelku 6.5. Do prvotno dogovorjenega datuma je na anketo odgovorilo
142 anketirancev, po ponovnih telefonskih pozivih pa smo prejeli še 152
je bila nekoč. Včasih so vsi čakali v čakalnici, pa ni bilo slabe volje. Da-
nes ni tako.
V večini bolnišnic so povedali, da zahteve po novostih postavljajo la-
stniki in financer. Številne izmed teh zahtev se jim zdijo nesmiselne. Že-
leli smo vključiti še pogled financerja, zato smo opravili intervju s pred-
stavnikom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, čeprav v prvotnem načrtu
raziskave to ni bilo predvideno. Zaradi časovnih omejitev nam ni uspe-
lo vključiti še vidika Ministrstva za zdravje kot lastnika oz. regulatorja
dejavnosti v zdravstvu. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so pove-
dali, da spremembe v bolnišnicah povzroćajo predvsem spremembe ob-
računskih modelov na njihovi strani. Če npr. financirajo 20 % več ope-
racij, morajo v bolnišnicah spremeniti oz. prilagoditi svoje procese dela,
da uspejo povečano število operacij tudi realizirati. Obratno seveda ne
154 velja. Če bolnišnica presega s »Splošnim dogovorom« dogovorjen pro-
gram, financer teh storitev ne plača. Zanimalo nas je tudi, kakšni so od-
pori vodstev bolnišnic ob spremembah, ki jih zahteva financer. Odgovor
direktorja je bil, da več kot je administrativnega dela, večji so odpori, kar
smo izvedeli tudi v bolnišnicah. Vendar pa je direktor povedal, da nekate-
ri mislijo, da lahko prejmejo plačilo brez dokazil, kar pa ne gre. Zanimalo
nas je tudi, kako so vodstva bolnišnic reagirala na zahtevo po akreditaciji.
Direktor je povedal, da je to zahtevo sprožilo Ministrstvo za zdravje, ven-
dar so jo vodstva bolnišnic presenetljivo pozitivno sprejela.
Analiza, rezultati in ugotovitve kvantitativne raziskave
Analiza rezultatov kvantitativne empirične raziskave zajema analizo po-
sameznih konstruktov, faktorsko analizo konstruktov sprememb in us-
pešnosti ter regresijsko in korelacijsko analizo. V nadaljevanju predsta-
vljamo vzorec s frekvenčnimi predstavitvami demografskih spremenljivk.
Analiza vzorca kvantitativne raziskave
Populacijo za kvantitativno raziskavo so predstavljale slovenske bolni-
šnice. V Sloveniji obstaja 26 javno financiranih bolnišnic. Vzorec osmih
bolnišnic je bil izbran računalniško z generiranjem naključnih števil. V
bolnišnice smo poslali 3.000 anketnih vprašalnikov, kar je predstavljalo
54 % vseh zaposlenih v teh bolnišnicah. Število vprašalnikov za posame-
zno bolnišnico smo določili proporcionalno glede na število zaposlenih.
Znotraj bolnišnic smo uporabili kvotni vzorec, kar smo že predstavili v
razdelku 6.5. Do prvotno dogovorjenega datuma je na anketo odgovorilo
142 anketirancev, po ponovnih telefonskih pozivih pa smo prejeli še 152
