Page 153 - Martinčič, Romana, in Roberto Biloslavo. 2017. Vodenje v zdravstvenih organizacijah. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 153
Empirična raziskava 153
- komunikacijske kompetence: sposobnost reševanja konfliktov,
prepričljivost, dober poslušalec;
- medosebne kompetence: spoštljiv do sodelavcev, odprt in dosto-
pen, podporen, razvit socialni čut, razumevajoč, dober motiva-
tor, se zavzame za svoje ljudi, upošteva mnenja drugih, diplomat-
ski, dober zgled;
- strokovne in organizacijske kompetence: dober načrtovalec spre-
memb, strokovnjak na svojem področju, strateg, sistematičen,
organizator.
Nekatere lastnosti, ki so jih izpostavili v bolnišnicah, se skladajo z
ugotovitvami avtorja raziskave o lastnostih in značilnostih kliničnih vo-
dij Stanleyja (2006, 27) in smo jih predstavili v enem izmed prejšnjih po-
glavij. Ti značilnosti sta dostopnost in klinična kompetentnost, ki so jo
naši intervjuvanci poimenovali kot »biti strokovnjak na svojem področju«.
Skupni sta še dve kompetenci, in sicer, da mora biti vodja dober motiva-
tor in podpirajoč. Tudi Larkin (2015, 26) ugotavlja, da je klinična kom-
petentnost zelo pomembna kompetenca vršnih zdravstvenih managerjev.
Intervjuvanci so na prvo mesto postavili komunikacijo. V svojih od-
govorih jo je navedlo kar devet skupin. Pri tem niso imeli v mislih eno-
stranskega informiranja, temveč dvostransko komunikacijo, vključevanje
že v samo pripravo za spremembe. Komunikacije z vrha navzdol ne spre-
jemajo kot primerno pri vodenju sprememb. Zaposleni so zavzetejši za
novosti, če so vključeni od samega začetka in imajo možnost predstavi-
ti svoje poglede. Na drugo mesto so postavili pomembno lastnost vodje,
tj. pravičnost, izpostavilo jo je kar pet skupin. Vodjeva pravičnost se kaže
v enaki obravnavi sodelavcev. Krivice bolijo in storjena krivica zagotovo
ne prispeva k večji zavzetosti in motivaciji človeka, ki jo je bil deležen. Na
tretje mesto pa so intervjuvanci postavili zgled oz. vodenje z zgledom. Ta
vodstvena kompetenca je pomembna za tri skupine intervjuvancev. Vod-
ja, ki ni kredibilen oz. od zaposlenih zahteva nekaj povsem drugega, kot
počne sam, pri vodenju sprememb ne bo uspešen. Strokovnost, strpnost,
karizmatičnost, prepričljivost in sposobnost motiviranja sodelavcev so in-
tervjuvane skupine izpostavile v dveh primerih, vse ostalo pa enkrat.
Povzročitelji sprememb v bolnišnicah
Intervjuvanci so izpostavili, da je večina sprožilcev oz. povzročiteljev
sprememb v bolnišnicah v zunanjem okolju. Skupina H3 je povedala, da
je današnji bolnik zelo zahteven in razgledan. Tudi temu se morajo prila-
gajati, naročati ob urah ipd., kar pomeni drugačno organizacijo dela, kot
- komunikacijske kompetence: sposobnost reševanja konfliktov,
prepričljivost, dober poslušalec;
- medosebne kompetence: spoštljiv do sodelavcev, odprt in dosto-
pen, podporen, razvit socialni čut, razumevajoč, dober motiva-
tor, se zavzame za svoje ljudi, upošteva mnenja drugih, diplomat-
ski, dober zgled;
- strokovne in organizacijske kompetence: dober načrtovalec spre-
memb, strokovnjak na svojem področju, strateg, sistematičen,
organizator.
Nekatere lastnosti, ki so jih izpostavili v bolnišnicah, se skladajo z
ugotovitvami avtorja raziskave o lastnostih in značilnostih kliničnih vo-
dij Stanleyja (2006, 27) in smo jih predstavili v enem izmed prejšnjih po-
glavij. Ti značilnosti sta dostopnost in klinična kompetentnost, ki so jo
naši intervjuvanci poimenovali kot »biti strokovnjak na svojem področju«.
Skupni sta še dve kompetenci, in sicer, da mora biti vodja dober motiva-
tor in podpirajoč. Tudi Larkin (2015, 26) ugotavlja, da je klinična kom-
petentnost zelo pomembna kompetenca vršnih zdravstvenih managerjev.
Intervjuvanci so na prvo mesto postavili komunikacijo. V svojih od-
govorih jo je navedlo kar devet skupin. Pri tem niso imeli v mislih eno-
stranskega informiranja, temveč dvostransko komunikacijo, vključevanje
že v samo pripravo za spremembe. Komunikacije z vrha navzdol ne spre-
jemajo kot primerno pri vodenju sprememb. Zaposleni so zavzetejši za
novosti, če so vključeni od samega začetka in imajo možnost predstavi-
ti svoje poglede. Na drugo mesto so postavili pomembno lastnost vodje,
tj. pravičnost, izpostavilo jo je kar pet skupin. Vodjeva pravičnost se kaže
v enaki obravnavi sodelavcev. Krivice bolijo in storjena krivica zagotovo
ne prispeva k večji zavzetosti in motivaciji človeka, ki jo je bil deležen. Na
tretje mesto pa so intervjuvanci postavili zgled oz. vodenje z zgledom. Ta
vodstvena kompetenca je pomembna za tri skupine intervjuvancev. Vod-
ja, ki ni kredibilen oz. od zaposlenih zahteva nekaj povsem drugega, kot
počne sam, pri vodenju sprememb ne bo uspešen. Strokovnost, strpnost,
karizmatičnost, prepričljivost in sposobnost motiviranja sodelavcev so in-
tervjuvane skupine izpostavile v dveh primerih, vse ostalo pa enkrat.
Povzročitelji sprememb v bolnišnicah
Intervjuvanci so izpostavili, da je večina sprožilcev oz. povzročiteljev
sprememb v bolnišnicah v zunanjem okolju. Skupina H3 je povedala, da
je današnji bolnik zelo zahteven in razgledan. Tudi temu se morajo prila-
gajati, naročati ob urah ipd., kar pomeni drugačno organizacijo dela, kot
