Page 109 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 109
Zaključek 4
z veliko rastjo, kot so zelene tehnologije, informacijske in komunikacij-
ske tehnologije in sektor zdravstvene oskrbe. Krugman (2012) pa pravi,
da je odpoved varčevalnim ukrepom stvar političnega poguma in vo-
lje. Slovenija je edina država, ki je drastično znižala financiranje izobra-
ževanja in znanosti, tako da se lahko upravičeno vprašamo, kakšne so
resnične namere. Celo znotraj bolonjskega procesa lahko najdemo so-
cialno razsežnost, »Londonski komunike« (2007, 5) namreč izrecno za-
stavi, da je »pomembno, da študentje lahko neovirano končajo svoj štu-
dij ne glede na svoj socialno-ekonomski izvor«. Socialna komponenta je
v Evropski uniji opredeljena v naslednjih sklepih Sveta Evropske unije
(Council of the European Union 2010):
[E]nake možnosti dostopa do kakovostnega izobraževanja in pra-
vičnost pri obravnavi, skupaj s prilagajanjem študija posamezniko-
vim potrebam; pri tem so pravični sistemi izobraževanja in uspo-
sabljanja [. . .] naravnani na zagotavljanje možnosti, dostopnost,
obravnavo in rezultate, ki niso odvisni od študentovih socialno-
ekonomskih okoliščin in drugih dejavnikov, ki lahko vodijo v izo-
brazbeno prikrajšanost.
Omrežje Eurydice je analiziralo dejansko uveljavljanje socialne raz-
sežnosti v evropskem visokošolskem prostoru; spremembe so bile vpe-
ljane, ostajajo pa še nekateri izzivi (Eurydice 2010, 27):
• socialno razsežnost visokega šolstva države razumejo zelo raz-
lično;
• redke države so povezale svoje politike s socialno razsežnostjo in z
obljubo, da bodo v bolonjskem procesu število študentov iz manj
zastopanih skupin povečale za toliko, da bo njihov delež skladen s
siceršnjo porazdelitvijo v družbi;
• redke države so sprejele konkretne cilje za povečanje števila štu-
dentov iz šibko zastopanih skupin v visokem šolstvu in le okrog
polovica bolonjskih držav sistematično spremlja njihov študij.
Slovenija je nekajkrat manj zadolžena (glede na velikost bdp) kot Ja-
ponska, zda, Nemčija in nekatere druge države, zato je po mnenju Moč-
nika (2013) vladajoča oblast umetno ustvarila krizo, ker ji to omogoča,
da spremeni naravo države: uniči javni sektor in privatizira to, kar je
bilo doslej odtegnjeno procesu akumulacije kapitala. S stališča kapitala
bo javni sektor vedno predrag, ker ne prinaša dobička, na drugi stran pa
so to dejavnosti, ki držijo družbo skupaj in omgočajo posamezniku člo-
veka dostojno življenje. Javni sektor je namreč moderna pridobitev 20.
107
z veliko rastjo, kot so zelene tehnologije, informacijske in komunikacij-
ske tehnologije in sektor zdravstvene oskrbe. Krugman (2012) pa pravi,
da je odpoved varčevalnim ukrepom stvar političnega poguma in vo-
lje. Slovenija je edina država, ki je drastično znižala financiranje izobra-
ževanja in znanosti, tako da se lahko upravičeno vprašamo, kakšne so
resnične namere. Celo znotraj bolonjskega procesa lahko najdemo so-
cialno razsežnost, »Londonski komunike« (2007, 5) namreč izrecno za-
stavi, da je »pomembno, da študentje lahko neovirano končajo svoj štu-
dij ne glede na svoj socialno-ekonomski izvor«. Socialna komponenta je
v Evropski uniji opredeljena v naslednjih sklepih Sveta Evropske unije
(Council of the European Union 2010):
[E]nake možnosti dostopa do kakovostnega izobraževanja in pra-
vičnost pri obravnavi, skupaj s prilagajanjem študija posamezniko-
vim potrebam; pri tem so pravični sistemi izobraževanja in uspo-
sabljanja [. . .] naravnani na zagotavljanje možnosti, dostopnost,
obravnavo in rezultate, ki niso odvisni od študentovih socialno-
ekonomskih okoliščin in drugih dejavnikov, ki lahko vodijo v izo-
brazbeno prikrajšanost.
Omrežje Eurydice je analiziralo dejansko uveljavljanje socialne raz-
sežnosti v evropskem visokošolskem prostoru; spremembe so bile vpe-
ljane, ostajajo pa še nekateri izzivi (Eurydice 2010, 27):
• socialno razsežnost visokega šolstva države razumejo zelo raz-
lično;
• redke države so povezale svoje politike s socialno razsežnostjo in z
obljubo, da bodo v bolonjskem procesu število študentov iz manj
zastopanih skupin povečale za toliko, da bo njihov delež skladen s
siceršnjo porazdelitvijo v družbi;
• redke države so sprejele konkretne cilje za povečanje števila štu-
dentov iz šibko zastopanih skupin v visokem šolstvu in le okrog
polovica bolonjskih držav sistematično spremlja njihov študij.
Slovenija je nekajkrat manj zadolžena (glede na velikost bdp) kot Ja-
ponska, zda, Nemčija in nekatere druge države, zato je po mnenju Moč-
nika (2013) vladajoča oblast umetno ustvarila krizo, ker ji to omogoča,
da spremeni naravo države: uniči javni sektor in privatizira to, kar je
bilo doslej odtegnjeno procesu akumulacije kapitala. S stališča kapitala
bo javni sektor vedno predrag, ker ne prinaša dobička, na drugi stran pa
so to dejavnosti, ki držijo družbo skupaj in omgočajo posamezniku člo-
veka dostojno življenje. Javni sektor je namreč moderna pridobitev 20.
107
