Page 26 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 26
2 O marketizaciji skozi dekonstrukcijo
Žižek (2003) je kritiziral predvsem Derridajevo mesijansko etiko zno-
traj difference. Za Žižka je Derridajevo delo presežek idealnega koncepta,
ki se ga ne da zreducirati na dialektiko med idealom in uresničitvijo, uni-
čuje njegovo etično, k pravici naravnano namero ostati odprt do diffe-
rence – še posebno do odprtosti za prihodnost ter omejuje Derridajevo
sposobnost za obravnavo dejanskih razlik, ki so prisotne v sedanjosti.
Ob tem Žižek priznava Derridajevo zgodnje delo, ko je analiziral diffe-
rence znotraj différance, kar naj bi bi bilo skladno z dejansko različnostjo
realnosti (npr. besedil), ki jo analiziramo.
2.6 Analiza diskurza
Diskurz je sprva predstavljal sposobnost urejenih misli ali procedur,
lahko tudi verbalno izmenjavo idej, še posebno v pogovoru; pa tudi for-
malno in urejeno razširjeno izražanje misli o subjektu, povezan govor ali
pisanje, lingvistično enoto (kot pogovor ali zgodba), daljšo kot stavek;
govorimo tudi o organiziranem znanju, idejah ali izkušnjah, ki so uko-
reninjene v jaziku in njegovih konkretnih kontekstih. Analiza diskurza
pa pomeni študij jezikovnih razmerij ter struktur znotraj diskurza (glej
http://www.merriam-webster.com/dictionary/discourse).
Analiza diskurza ne zagotavlja določenega načina ali metode, lahko
jo označimo kot način za približevanje in razmišljanje o problemu. V
tem smislu ni analiza diskurza ne kvalitativna niti kvantitativna razi-
skovalna metoda, predstavlja le temeljni način raziskovanja osnovnih
predpostavk kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Ana-
liza diskurza ne zagotavlja konkretnih odgovorov na probleme, ki teme-
ljijo na znanstvenih raziskavah, omogoča le dostop do ontoloških in epi-
stemoloških predpostavk, ki stojijo za projektom, izjavo, metodo razi-
skovanja, ali sistem razvrščanja. Z drugimi besedami, analiza diskurza
omogoča razkrivanje skritih motivov v ozadju besedila ali za izbiro dolo-
čene raziskovalne metode za razlago tega besedila. Kritična analiza ali
analize diskurza ni nič več kot dekonstrukcijska obravnava in razlaga
problema ali besedilo – ob zavedanju, da je vsako besedilo pogojeno in
nastane znotraj določenega diskurza, zato torej izraz analiza diskurza.
Med različnimi tipi ali teorijami analize diskurza lahko omenimo
Derridajevo dekonstrukcijo, Foucaultovo genealogijo ter družbeno kri-
tiko in analizo uporabe diskurza za izkazovanje moči, Jamesonovo mar-
ksistično analizo, feministično interpetacijo sodobnih družbenih praks
Kristeve ali Cixousove in druge. Gillova (2000) trdi, da obstaja najmanj
57 variant analize diskurza in jih izvorno umešča v tri široke teoretične
24
Žižek (2003) je kritiziral predvsem Derridajevo mesijansko etiko zno-
traj difference. Za Žižka je Derridajevo delo presežek idealnega koncepta,
ki se ga ne da zreducirati na dialektiko med idealom in uresničitvijo, uni-
čuje njegovo etično, k pravici naravnano namero ostati odprt do diffe-
rence – še posebno do odprtosti za prihodnost ter omejuje Derridajevo
sposobnost za obravnavo dejanskih razlik, ki so prisotne v sedanjosti.
Ob tem Žižek priznava Derridajevo zgodnje delo, ko je analiziral diffe-
rence znotraj différance, kar naj bi bi bilo skladno z dejansko različnostjo
realnosti (npr. besedil), ki jo analiziramo.
2.6 Analiza diskurza
Diskurz je sprva predstavljal sposobnost urejenih misli ali procedur,
lahko tudi verbalno izmenjavo idej, še posebno v pogovoru; pa tudi for-
malno in urejeno razširjeno izražanje misli o subjektu, povezan govor ali
pisanje, lingvistično enoto (kot pogovor ali zgodba), daljšo kot stavek;
govorimo tudi o organiziranem znanju, idejah ali izkušnjah, ki so uko-
reninjene v jaziku in njegovih konkretnih kontekstih. Analiza diskurza
pa pomeni študij jezikovnih razmerij ter struktur znotraj diskurza (glej
http://www.merriam-webster.com/dictionary/discourse).
Analiza diskurza ne zagotavlja določenega načina ali metode, lahko
jo označimo kot način za približevanje in razmišljanje o problemu. V
tem smislu ni analiza diskurza ne kvalitativna niti kvantitativna razi-
skovalna metoda, predstavlja le temeljni način raziskovanja osnovnih
predpostavk kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Ana-
liza diskurza ne zagotavlja konkretnih odgovorov na probleme, ki teme-
ljijo na znanstvenih raziskavah, omogoča le dostop do ontoloških in epi-
stemoloških predpostavk, ki stojijo za projektom, izjavo, metodo razi-
skovanja, ali sistem razvrščanja. Z drugimi besedami, analiza diskurza
omogoča razkrivanje skritih motivov v ozadju besedila ali za izbiro dolo-
čene raziskovalne metode za razlago tega besedila. Kritična analiza ali
analize diskurza ni nič več kot dekonstrukcijska obravnava in razlaga
problema ali besedilo – ob zavedanju, da je vsako besedilo pogojeno in
nastane znotraj določenega diskurza, zato torej izraz analiza diskurza.
Med različnimi tipi ali teorijami analize diskurza lahko omenimo
Derridajevo dekonstrukcijo, Foucaultovo genealogijo ter družbeno kri-
tiko in analizo uporabe diskurza za izkazovanje moči, Jamesonovo mar-
ksistično analizo, feministično interpetacijo sodobnih družbenih praks
Kristeve ali Cixousove in druge. Gillova (2000) trdi, da obstaja najmanj
57 variant analize diskurza in jih izvorno umešča v tri široke teoretične
24
