Page 24 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
2 O marketizaciji skozi dekonstrukcijo
njihov pomen vedno bolj zapleta, če jih beremo v okviru predpostavk,
ki jih postavljajo ter vprašanj, ki jih sama zastavljajo. Dekonstrukcija je
torej način analitičnega branja besedila, ki nam osvetljuje razlike (ang.
difference) znotraj samega besedila. Po Deridaju pomen obstaja in je tam
nekje zunaj; opisuje ga takole (Derrida 2007, 300): »Tam je, toda tam zu-
naj, preko, vendar se nam izmika«. Pomen torej obstaja (čeprav Derida
ne enači pomena z znanjem in očitno ne verjame v absolutno znanje),
ne moremo pa ga najti na artikuliran način zahodne metafizike, ker so
nam besedila na poti. To je razlog, zakaj je difference v besedilih tako
pomembna, da razumemo pisanje, prostor pisanja, pomen, dekonstruk-
cijo ter za razumevanje na splošno.
Besedo difference Derrida uporablja za obravnavanje, kako so besede
in celo teorije različne od drugih besed in teorij in da jim ta razlika daje
njihov pomen. Ideja negativne definicije se zdi tipičen Derridajev stil –
je metoda definiranja ali pripisovanja pomena nečemu ne s tem kar je,
temveč s tem kar ni. Tako je npr. beseda steklenica nekaj drugega kot
plastenka, pločevinka, kontejner, tetrapak, stereotip, stiropor itn. Ne-
katere alternativne besede so lahko sinonimi za steklenico, vendar opi-
sujejo različno obliko od steklenice. Kontejner lahko morda širše poj-
mujemo kot embalažo za tekočino, nekatere druge besede so morda sli-
šati podobno, vendar ni nobene konvergence pomena. Ko se beseda ste-
klenica pojavi v stavku, ji bodo sledile druge besede, ki bodo podrobneje
opisovale in definirale pomen besede. Zato Derrida trdi, da pomen ni ni-
koli celovit ali poln, kakor tudi zaprtje knjige ni dokončno. Derridajev
(2007) poglavitni argument je, da zahodna metafizika zakriva pomen,
zato je pomembno, da dekonstruiramo pisanje in razkrivamo razlike v
smislu posameznih besed in misli.
2.5 Kritike dekonstrukcije
Številni humanistični filozofi, še posebej anglo-ameriške tradicije, za-
vzemajo kritičen odnos do dekonstrukcije, saj naj bi dekonstrukcija
deprivirala besedilo njegovega pomena ter končno zavrnila vrednost
vsega, česar se dotakne. Na to bi lahko praktiki dekonstrukcije odvr-
nili z vprašanjem, kako nekdo definira vrednost ali kaj je to pomen.
Čeprav bi odgovor frustriral kritike dekonstrukcije, kaže na smer, v ka-
teri dekonstrukcionisti vidijo besedilo kot vir raznolikih pomenov, ki
jih determinirajo bralčevi lastni podteksti in definicije. Druge kritike
so letele na ahistoričnost in apolitičnost dekonstrukcije. Spet tretji so
v njej videli nihilistično uresničenje radikalnega epistemološkega rela-
22
njihov pomen vedno bolj zapleta, če jih beremo v okviru predpostavk,
ki jih postavljajo ter vprašanj, ki jih sama zastavljajo. Dekonstrukcija je
torej način analitičnega branja besedila, ki nam osvetljuje razlike (ang.
difference) znotraj samega besedila. Po Deridaju pomen obstaja in je tam
nekje zunaj; opisuje ga takole (Derrida 2007, 300): »Tam je, toda tam zu-
naj, preko, vendar se nam izmika«. Pomen torej obstaja (čeprav Derida
ne enači pomena z znanjem in očitno ne verjame v absolutno znanje),
ne moremo pa ga najti na artikuliran način zahodne metafizike, ker so
nam besedila na poti. To je razlog, zakaj je difference v besedilih tako
pomembna, da razumemo pisanje, prostor pisanja, pomen, dekonstruk-
cijo ter za razumevanje na splošno.
Besedo difference Derrida uporablja za obravnavanje, kako so besede
in celo teorije različne od drugih besed in teorij in da jim ta razlika daje
njihov pomen. Ideja negativne definicije se zdi tipičen Derridajev stil –
je metoda definiranja ali pripisovanja pomena nečemu ne s tem kar je,
temveč s tem kar ni. Tako je npr. beseda steklenica nekaj drugega kot
plastenka, pločevinka, kontejner, tetrapak, stereotip, stiropor itn. Ne-
katere alternativne besede so lahko sinonimi za steklenico, vendar opi-
sujejo različno obliko od steklenice. Kontejner lahko morda širše poj-
mujemo kot embalažo za tekočino, nekatere druge besede so morda sli-
šati podobno, vendar ni nobene konvergence pomena. Ko se beseda ste-
klenica pojavi v stavku, ji bodo sledile druge besede, ki bodo podrobneje
opisovale in definirale pomen besede. Zato Derrida trdi, da pomen ni ni-
koli celovit ali poln, kakor tudi zaprtje knjige ni dokončno. Derridajev
(2007) poglavitni argument je, da zahodna metafizika zakriva pomen,
zato je pomembno, da dekonstruiramo pisanje in razkrivamo razlike v
smislu posameznih besed in misli.
2.5 Kritike dekonstrukcije
Številni humanistični filozofi, še posebej anglo-ameriške tradicije, za-
vzemajo kritičen odnos do dekonstrukcije, saj naj bi dekonstrukcija
deprivirala besedilo njegovega pomena ter končno zavrnila vrednost
vsega, česar se dotakne. Na to bi lahko praktiki dekonstrukcije odvr-
nili z vprašanjem, kako nekdo definira vrednost ali kaj je to pomen.
Čeprav bi odgovor frustriral kritike dekonstrukcije, kaže na smer, v ka-
teri dekonstrukcionisti vidijo besedilo kot vir raznolikih pomenov, ki
jih determinirajo bralčevi lastni podteksti in definicije. Druge kritike
so letele na ahistoričnost in apolitičnost dekonstrukcije. Spet tretji so
v njej videli nihilistično uresničenje radikalnega epistemološkega rela-
22
