Page 28 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 28
2 O marketizaciji skozi dekonstrukcijo
kot fragmente podatkov. Denzin in Lincoln (2000, 4) pa vidita brico-
lage kot montažo, »metodo urejanja kinematografskih podob«. Trnav-
čevič, Logaj in Trunk Širca (2008, 223) so uporabili metodo bricolagea
za ustvarjanje zemljevida tem, ki so se izoblikovale znotraj raziskave, z
nenehnim vračanjem na zemljevid ob vsakem identificiranem vpraša-
nju, ob hkratnem zavedanju kompleksnosti in medsebojne prepleteno-
sti vsebine besedil.
Bricolage je možen zaradi igre (ang. play), ki jo Derrida (2007, 365)
razloži tako: »če seštevek nima več nobenega pomena, to ni zato, ker
neskončnost polja ne more bita pokrita z omejenim pogledom omeje-
nega diskurza, ampak zato, ker narava polja (tj. jezik in omejen jezik)
onemogoča seštevanje. Polje je pravzaprav učinek igre, tj. polje neskonč-
nih zamenjav samo zato, ker je končno . . . namesto da bi bilo preve-
liko, nam nekaj manjka: središče, ki bi ustavljalo in sprožalo igro za-
menjav.« Igra je Derridajev način simultanega prepoznavanja neskonč-
nih možnosti dekonstrukcije, ki je možno ne zaradi neskončnega niza
informacij, temveč zaradi pomanjkanja neločljive kakovosti vseh infor-
macij in ker ni primernega materiala (informacij), s katerimi bi pokrili
to pomanjkanje. To nas vodi k pojmu dopolnilnega (Derrida 2007, 367):
»Presežek označevalcev, njihova dopolnjujoča značilnost, je torej rezul-
tat končnosti, tj. rezultat primanjkljaja, ki ga je potrebno dopolniti.«
Ker je pozitivna, kokretna opredelitev nemogoča, vsak izraz nujno po-
trebuje dopolnilo ali dopolnila, nekaj kar nam bo v pomoč pri obstoju in
razumevanju. Istočasno pa je objekt, katerega dopolnilo dopolnjuje, do-
polnilo samo. Če raztegnemo to mrežo v vse strani, pričenjajo dobivati
razmerja med bricolage, igro in dopolnilnim svoj smisel.
Analiza diskurza je seveda vedno subjektivna in odvisna od interpre-
tacija. Če nam analiza ne nudi trdnih podatkov, potem sta zanesljivost
in veljavnost raziskovalnih rezultatov odvisni od moči in logike razisko-
valčevih argumentov. Tudi skrbno sestavljene argumente lahko podvr-
žemo dekonstrukcijskemu branju ter nasprotnim interpretacijam. Zato
je v veliki meri veljavnost kritične analize odvisna od kakovosti reto-
rike. Navkljub tem dejstvom ostajajo dobro utemeljeni argumenti uve-
ljavljeni skozi čas in imajo tudi konkretno uporabo. Analiza diskurza
ter kritično razmišljanje je uporabno v različnih situacijah in za kateri-
koli subjekt. Nove perspektive, ki jih ponudi analiza diskurza omogo-
čajo osebno rast in lahko vodijo k temeljitim spremembam v praksah
institucije, stroke ali družbe kot celote. Vendar pa analiza diskurza ne
ponuja dokončnih odgovorov, ni trda znanost, ponuja le vpogled, zna-
26
kot fragmente podatkov. Denzin in Lincoln (2000, 4) pa vidita brico-
lage kot montažo, »metodo urejanja kinematografskih podob«. Trnav-
čevič, Logaj in Trunk Širca (2008, 223) so uporabili metodo bricolagea
za ustvarjanje zemljevida tem, ki so se izoblikovale znotraj raziskave, z
nenehnim vračanjem na zemljevid ob vsakem identificiranem vpraša-
nju, ob hkratnem zavedanju kompleksnosti in medsebojne prepleteno-
sti vsebine besedil.
Bricolage je možen zaradi igre (ang. play), ki jo Derrida (2007, 365)
razloži tako: »če seštevek nima več nobenega pomena, to ni zato, ker
neskončnost polja ne more bita pokrita z omejenim pogledom omeje-
nega diskurza, ampak zato, ker narava polja (tj. jezik in omejen jezik)
onemogoča seštevanje. Polje je pravzaprav učinek igre, tj. polje neskonč-
nih zamenjav samo zato, ker je končno . . . namesto da bi bilo preve-
liko, nam nekaj manjka: središče, ki bi ustavljalo in sprožalo igro za-
menjav.« Igra je Derridajev način simultanega prepoznavanja neskonč-
nih možnosti dekonstrukcije, ki je možno ne zaradi neskončnega niza
informacij, temveč zaradi pomanjkanja neločljive kakovosti vseh infor-
macij in ker ni primernega materiala (informacij), s katerimi bi pokrili
to pomanjkanje. To nas vodi k pojmu dopolnilnega (Derrida 2007, 367):
»Presežek označevalcev, njihova dopolnjujoča značilnost, je torej rezul-
tat končnosti, tj. rezultat primanjkljaja, ki ga je potrebno dopolniti.«
Ker je pozitivna, kokretna opredelitev nemogoča, vsak izraz nujno po-
trebuje dopolnilo ali dopolnila, nekaj kar nam bo v pomoč pri obstoju in
razumevanju. Istočasno pa je objekt, katerega dopolnilo dopolnjuje, do-
polnilo samo. Če raztegnemo to mrežo v vse strani, pričenjajo dobivati
razmerja med bricolage, igro in dopolnilnim svoj smisel.
Analiza diskurza je seveda vedno subjektivna in odvisna od interpre-
tacija. Če nam analiza ne nudi trdnih podatkov, potem sta zanesljivost
in veljavnost raziskovalnih rezultatov odvisni od moči in logike razisko-
valčevih argumentov. Tudi skrbno sestavljene argumente lahko podvr-
žemo dekonstrukcijskemu branju ter nasprotnim interpretacijam. Zato
je v veliki meri veljavnost kritične analize odvisna od kakovosti reto-
rike. Navkljub tem dejstvom ostajajo dobro utemeljeni argumenti uve-
ljavljeni skozi čas in imajo tudi konkretno uporabo. Analiza diskurza
ter kritično razmišljanje je uporabno v različnih situacijah in za kateri-
koli subjekt. Nove perspektive, ki jih ponudi analiza diskurza omogo-
čajo osebno rast in lahko vodijo k temeljitim spremembam v praksah
institucije, stroke ali družbe kot celote. Vendar pa analiza diskurza ne
ponuja dokončnih odgovorov, ni trda znanost, ponuja le vpogled, zna-
26
