Page 22 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
2 O marketizaciji skozi dekonstrukcijo
Razlog, zakaj Derrida (1982, 11) označi »kar je pisano, kot différance«
se da zlahka sprejeti. Čeprav je »igra razlik (ang. differences)« (Derrida
1982, 11) identificirana kot pogoj za možnost vseh pojmovnosti (ang.
conceptuality), ne smemo narediti napake in misliti da smo našli resni-
čen izvor vseh pojmovnosti; kar z drugimi besedami pomeni, da je ta
igra igriva toda vseeno transcendentalnega² pomena. Natančneje pove-
dano, obstaja le en način, da se izognemo tej napaki, tj. s priznanjem,
da so razlike, ki sestavljajo igro difference »same po sebi učinki« (Derrida
1982, 11). Kot Derrida (1982, 11) utemeljuje:
Kar se piše kot différance je torej igrivi premik, ki »proizvaja« – s po-
močjo nečesa, kar ni le aktivnost – te razlike, te učinke razlik. To
ne pomeni, da je différance, ki proizvaja razlike nekako pred njimi,
v enostavnem in nespremenjenem – brezbrižnem – sedanjiku. Di-
fférance je ne-polni, ne-enostavni, strukturirani in diferencirajoči
izvor razlik. Zatorej naziv »izvor« ni več primeren.
To pomeni, da bi morali v jeziku metafizike govoriti o učinkih »brez
vzroka« (Derrida 1982, 12). Kar spet pomeni, »da différance ni, ne ob-
staja v nobeni obliki, je drugačno od vsega drugega [. . .] nima obstoja
ne bistva. Ne izhaja iz nobene kategorije biti, ne prisotne ne odsotne.«
(Derrida 1982, 6). Zagotovo différance ni diferenciacija, ker bi to pu-
stilo odprte možnosti »za organsko, originalno in homogeno enoto, ki
bi lahko eventuelno nekoč postala razdeljena (Derrida 1976, 13).
Ravno to razliko med elementi (tisto kar jim daje pomen ter iden-
titeto) nam želi Derrida predstaviti z besedo différance. Zato opis di-
fférance nima ne obstoja ne bistva; nima bistva zato, ker so povezave v
sistemu popolnoma arbitrarne in ker ni standarda, ki bi narekoval kako
naj bodo elementi različni eden od drugega (kako se bodo razlikovali);
nima obstoja zato, ker poskuša différance bolj kot same elemente (na kaj
se nanašajo) razmejiti razlike med temi elementi.
Derrida je tako prevzel Saussurejev koncept razlikovanja in ga ume-
stil kot différance. Prvi pomen différance, ko funkcionira kot samostal-
nik glagola differer, je torej »ne biti identičen, biti drugačen, zaznaven
ipd.« (Derrida 1982, 8). To je en način uporabe différance za opozorilo na
»interval, oddaljenost, razmik, [. . .], ki nastanejo med elementi in [. . .]
so proizvedeni z določeno vztrajnostjo pri ponavljanju« (Derrida 1982,
8). Torej différance kot razmik, razlikovanje. Razlikovanje, ki omogoča
² Nadčutno, čutom in čutnemu spoznanju nedostopno, zunaj meja izkušnje in praktič-
nega spoznanja.
20
Razlog, zakaj Derrida (1982, 11) označi »kar je pisano, kot différance«
se da zlahka sprejeti. Čeprav je »igra razlik (ang. differences)« (Derrida
1982, 11) identificirana kot pogoj za možnost vseh pojmovnosti (ang.
conceptuality), ne smemo narediti napake in misliti da smo našli resni-
čen izvor vseh pojmovnosti; kar z drugimi besedami pomeni, da je ta
igra igriva toda vseeno transcendentalnega² pomena. Natančneje pove-
dano, obstaja le en način, da se izognemo tej napaki, tj. s priznanjem,
da so razlike, ki sestavljajo igro difference »same po sebi učinki« (Derrida
1982, 11). Kot Derrida (1982, 11) utemeljuje:
Kar se piše kot différance je torej igrivi premik, ki »proizvaja« – s po-
močjo nečesa, kar ni le aktivnost – te razlike, te učinke razlik. To
ne pomeni, da je différance, ki proizvaja razlike nekako pred njimi,
v enostavnem in nespremenjenem – brezbrižnem – sedanjiku. Di-
fférance je ne-polni, ne-enostavni, strukturirani in diferencirajoči
izvor razlik. Zatorej naziv »izvor« ni več primeren.
To pomeni, da bi morali v jeziku metafizike govoriti o učinkih »brez
vzroka« (Derrida 1982, 12). Kar spet pomeni, »da différance ni, ne ob-
staja v nobeni obliki, je drugačno od vsega drugega [. . .] nima obstoja
ne bistva. Ne izhaja iz nobene kategorije biti, ne prisotne ne odsotne.«
(Derrida 1982, 6). Zagotovo différance ni diferenciacija, ker bi to pu-
stilo odprte možnosti »za organsko, originalno in homogeno enoto, ki
bi lahko eventuelno nekoč postala razdeljena (Derrida 1976, 13).
Ravno to razliko med elementi (tisto kar jim daje pomen ter iden-
titeto) nam želi Derrida predstaviti z besedo différance. Zato opis di-
fférance nima ne obstoja ne bistva; nima bistva zato, ker so povezave v
sistemu popolnoma arbitrarne in ker ni standarda, ki bi narekoval kako
naj bodo elementi različni eden od drugega (kako se bodo razlikovali);
nima obstoja zato, ker poskuša différance bolj kot same elemente (na kaj
se nanašajo) razmejiti razlike med temi elementi.
Derrida je tako prevzel Saussurejev koncept razlikovanja in ga ume-
stil kot différance. Prvi pomen différance, ko funkcionira kot samostal-
nik glagola differer, je torej »ne biti identičen, biti drugačen, zaznaven
ipd.« (Derrida 1982, 8). To je en način uporabe différance za opozorilo na
»interval, oddaljenost, razmik, [. . .], ki nastanejo med elementi in [. . .]
so proizvedeni z določeno vztrajnostjo pri ponavljanju« (Derrida 1982,
8). Torej différance kot razmik, razlikovanje. Razlikovanje, ki omogoča
² Nadčutno, čutom in čutnemu spoznanju nedostopno, zunaj meja izkušnje in praktič-
nega spoznanja.
20
