Page 31 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 31
3 Dekonstrukcija besedil
Poslanstvo visokega šolstva v tranzicijskih družbah je že od 90. let 20.
stoletja pod vplivi transformacijskih teženj. Vedno bolj se povezuje
učinke visokošolskega izobraževanja z usposobljenostjo diplomanta za
trg dela, z učinkovitostjo in uspešnostjo trošenja javnih sredstev, z mer-
jenjem kakovosti in količine dela profesorjev ter drugih zaposlenih v vi-
sokošolskem sistemu in drugimi ekonomsko opredeljenimi dejavniki.
Vse od antičnih časov, ko je bilo izobraževanje namenjeno elitam, bodo-
čim voditeljem in redkim izbrancem, do renesančnega humanizma, ki je
oblikoval zahodnjaško pojmovanje izobraževanja in pedagogike izobra-
ževanje elit ter do masovnega izobraževanja, ki je odprlo in omogočilo
dostopnost študija množicam izobrazbe željnih, se je razvijalo tudi vi-
sokošolsko izobraževanje v našem prostoru. Danes se pojavljajo klici
k povezovanju želje po izobrazbi s koristmi posameznika in ne več to-
liko celotne družbe, zato je logično, da je pod drobnogledom različnih
javnosti tudi javno financiranje visokega šolstva. V odvisnosti od šir-
ših družbenoekonomskih razmer, politične usmeritve trenutne vlade
in mednarodnih usmeritev, trendov ter vplivov se razmišlja in že tudi
uvaja sistem štipendiranja posameznikov, plačevanja šolnin, množijo
se zasebne visokošolske institucije, kar naj bi zagotavljajo večjo kon-
kurenčnost in povečevalo možnosti izbire za študente. Ravno tako se
dogajajo tudi spremembe v avtoriteti, identiteti subjektov in objektov
visokošolskega izobraževanja.
Ob teh procesih se seveda posamezniki, ki raziskujejo in spremljajo
dogajanja v visokošolskih sistemih posameznih družb (tudi slovenske),
kritično odzivajo, komentirajo ter polemizirajo. Enako tudi drugi dele-
žniki (zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, politiki, sindikalisti,
starši idr.), saj se jih vprašanja dotikajo posredno ali neposredno, zato
posredujejo svoje poglede in misli preko različnih medijev. Razvijejo se
diskurzi, katerih namen je med drugim tudi argumentirano prepriče-
vanje javnosti in utemeljevanje lastnih odločitev. Odvisno od ugleda,
znanja, prepričljivosti, spretnosti in retorike avtorja se na podlagi od-
29
Poslanstvo visokega šolstva v tranzicijskih družbah je že od 90. let 20.
stoletja pod vplivi transformacijskih teženj. Vedno bolj se povezuje
učinke visokošolskega izobraževanja z usposobljenostjo diplomanta za
trg dela, z učinkovitostjo in uspešnostjo trošenja javnih sredstev, z mer-
jenjem kakovosti in količine dela profesorjev ter drugih zaposlenih v vi-
sokošolskem sistemu in drugimi ekonomsko opredeljenimi dejavniki.
Vse od antičnih časov, ko je bilo izobraževanje namenjeno elitam, bodo-
čim voditeljem in redkim izbrancem, do renesančnega humanizma, ki je
oblikoval zahodnjaško pojmovanje izobraževanja in pedagogike izobra-
ževanje elit ter do masovnega izobraževanja, ki je odprlo in omogočilo
dostopnost študija množicam izobrazbe željnih, se je razvijalo tudi vi-
sokošolsko izobraževanje v našem prostoru. Danes se pojavljajo klici
k povezovanju želje po izobrazbi s koristmi posameznika in ne več to-
liko celotne družbe, zato je logično, da je pod drobnogledom različnih
javnosti tudi javno financiranje visokega šolstva. V odvisnosti od šir-
ših družbenoekonomskih razmer, politične usmeritve trenutne vlade
in mednarodnih usmeritev, trendov ter vplivov se razmišlja in že tudi
uvaja sistem štipendiranja posameznikov, plačevanja šolnin, množijo
se zasebne visokošolske institucije, kar naj bi zagotavljajo večjo kon-
kurenčnost in povečevalo možnosti izbire za študente. Ravno tako se
dogajajo tudi spremembe v avtoriteti, identiteti subjektov in objektov
visokošolskega izobraževanja.
Ob teh procesih se seveda posamezniki, ki raziskujejo in spremljajo
dogajanja v visokošolskih sistemih posameznih družb (tudi slovenske),
kritično odzivajo, komentirajo ter polemizirajo. Enako tudi drugi dele-
žniki (zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, politiki, sindikalisti,
starši idr.), saj se jih vprašanja dotikajo posredno ali neposredno, zato
posredujejo svoje poglede in misli preko različnih medijev. Razvijejo se
diskurzi, katerih namen je med drugim tudi argumentirano prepriče-
vanje javnosti in utemeljevanje lastnih odločitev. Odvisno od ugleda,
znanja, prepričljivosti, spretnosti in retorike avtorja se na podlagi od-
29
