Page 32 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
3 Dekonstrukcija besedil
zivov deležnikov lahko sklepa tudi o javnem mnenju glede vprašanj o
potencialni bodočnosti visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Te di-
skurze (v pisni obliki) smo želeli dekonstruirati, da bi razkrili naspro-
tja, domneve, ozadja, prikrito vsebino in kontekste zapisanega. Ana-
liza razkriva tudi odnose med udeleženimi v diskurzih in prispeva k te-
oretski obravnavi marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja.
Skozi dekonstrukcijo besedil in diskurzov pa opozarjamo na potrebo in
možnost po ponovnem razmisleku o visokošolskem izobraževanju z vi-
dika etike, politike in odgovornosti.
Pri izbiranju besedil se seveda nismo omejili le na prispevke, ki iz-
recno uporabljajo izraz marketizacija, saj je ta povezana z vrsto dru-
gih terminov in pogledov na visoko šolstvo, kot npr. komercializacija,
tržnost, privatizacija, financiranje itn. Čeprav marketizacije sploh ne
omenijo, se ukvarjajo s problemi, vzvodi in posledicami marketizacije.
Nekateri izločeni prispevki, v katerih je moč najti ta izraz, pa jo ome-
njajo le tako mimogrede, ker je pač moden ali ker se dobro sliši, brez da
bi posebej utemeljevali ali razglabljali o njegovi vsebini, vzrokih ali po-
sledicah. Ob tem je vsebina besedil zelo raznolika, obravnajo študentske
tematike, zaposljivost diplomantov, vprašanja visokošolskih institucij,
težave visokošolskega sistema, kakovost izobraževanja, dostopnost vi-
sokošolskega izobraževanja, finančno vzdržnost sistema, spremembe
visokošolskih zakonov in uredb idr. Občasno je zajeti del besedila ne-
koliko obsežnejši, v skrbi da se ne izgubi kontekst avtorjeve misli ter za
boljše razumevanje analize odlomka.
V analizi smo zajeli članke iz obdobja med letoma 2000 in 2012. Iz-
birali smo teme, ki so v povezavi z marketizacijo visokega šolstva. Po
začetnem študiju literature in pregledu identificiranih člankov je bilo
vzpostavljeno splošno razumevanje namena in kontekstov ključnih pre-
učevanih besedil ter začasna klasifikacija terminov, nakar smo pristopili
h kodiranju podatkov (odstavkov, stavkov ali besed) za kategoriziranje
osnovnih konceptov. V pojasnilo rabi izrazov: kodiranje razumemo kot
analitičen proces, znotraj katerega kategoriziramo podatke za lažjo ana-
lizo, kategoriziranje pa kot proces, v katerem prepoznamo, razlikujemo
in razumemo različne ideje ter združevanje pojmov v kategorije z nekim
specifičnim namenom (Cohen in Lefebvre 2005, 2–6).
Proces kodiranja je vključeval razvoj, finalizacijo ter uporabo struk-
ture kodiranja. Omeniti moramo, da nekateri avtorji (npr. Morse in Ri-
chards 2002; Janesick 2003) zagovarjajo pristop enega raziskovalca pri
kodiranju, ker naj bilo to zaželeno in dovolj. Raziskovalec naj bi bil in-
30
zivov deležnikov lahko sklepa tudi o javnem mnenju glede vprašanj o
potencialni bodočnosti visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Te di-
skurze (v pisni obliki) smo želeli dekonstruirati, da bi razkrili naspro-
tja, domneve, ozadja, prikrito vsebino in kontekste zapisanega. Ana-
liza razkriva tudi odnose med udeleženimi v diskurzih in prispeva k te-
oretski obravnavi marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja.
Skozi dekonstrukcijo besedil in diskurzov pa opozarjamo na potrebo in
možnost po ponovnem razmisleku o visokošolskem izobraževanju z vi-
dika etike, politike in odgovornosti.
Pri izbiranju besedil se seveda nismo omejili le na prispevke, ki iz-
recno uporabljajo izraz marketizacija, saj je ta povezana z vrsto dru-
gih terminov in pogledov na visoko šolstvo, kot npr. komercializacija,
tržnost, privatizacija, financiranje itn. Čeprav marketizacije sploh ne
omenijo, se ukvarjajo s problemi, vzvodi in posledicami marketizacije.
Nekateri izločeni prispevki, v katerih je moč najti ta izraz, pa jo ome-
njajo le tako mimogrede, ker je pač moden ali ker se dobro sliši, brez da
bi posebej utemeljevali ali razglabljali o njegovi vsebini, vzrokih ali po-
sledicah. Ob tem je vsebina besedil zelo raznolika, obravnajo študentske
tematike, zaposljivost diplomantov, vprašanja visokošolskih institucij,
težave visokošolskega sistema, kakovost izobraževanja, dostopnost vi-
sokošolskega izobraževanja, finančno vzdržnost sistema, spremembe
visokošolskih zakonov in uredb idr. Občasno je zajeti del besedila ne-
koliko obsežnejši, v skrbi da se ne izgubi kontekst avtorjeve misli ter za
boljše razumevanje analize odlomka.
V analizi smo zajeli članke iz obdobja med letoma 2000 in 2012. Iz-
birali smo teme, ki so v povezavi z marketizacijo visokega šolstva. Po
začetnem študiju literature in pregledu identificiranih člankov je bilo
vzpostavljeno splošno razumevanje namena in kontekstov ključnih pre-
učevanih besedil ter začasna klasifikacija terminov, nakar smo pristopili
h kodiranju podatkov (odstavkov, stavkov ali besed) za kategoriziranje
osnovnih konceptov. V pojasnilo rabi izrazov: kodiranje razumemo kot
analitičen proces, znotraj katerega kategoriziramo podatke za lažjo ana-
lizo, kategoriziranje pa kot proces, v katerem prepoznamo, razlikujemo
in razumemo različne ideje ter združevanje pojmov v kategorije z nekim
specifičnim namenom (Cohen in Lefebvre 2005, 2–6).
Proces kodiranja je vključeval razvoj, finalizacijo ter uporabo struk-
ture kodiranja. Omeniti moramo, da nekateri avtorji (npr. Morse in Ri-
chards 2002; Janesick 2003) zagovarjajo pristop enega raziskovalca pri
kodiranju, ker naj bilo to zaželeno in dovolj. Raziskovalec naj bi bil in-
30
