Page 33 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
Dekonstrukcija besedil 3

Preglednica 3.1 Kategorije prisotnih diskurzov v analiziranih besedilih

Kategorija Ključni pojmi

Javno visoko Brezplačno, dostopno, država, vloga, javna dobrina, razlike, po-

šolstvo trebe, poslanstvo, pomen, funkcija.

Kakovost Cena visokošolskega izobraževanja, razlike med kakovostjo jav-
visokega nega in zasebnega visokega šolstva, množičnost izobraževanja in
šolstva njen vpliv na kakovost.

Financiranje Šolnine, financiranje, denarni prispevek, vključenost posamezni-
visokega kov pri financiranju, uredba o javnem financiranju, vavčerski sis-
šolstva tem, študentska posojila, plačljive oblike študija, zniževanje javnih
izdatkov, plačni sistem javnih uslužbencev, državni proračun, po-
stavka za visoko šolstvo, sredstva za izobraževanje.

Privatizacija Privatizacija javnih storitev, vstop zasebnih ponudnikov, uvajanje
visokega kvazitrgov, javno financiranje zasebne dejavnosti, nenadzorovana
šolstva privatizacija visokega šolstva, klientelizem, divja privatizacija raz-
iskovalne dejavnosti, povezane osebe, lastniška struktura, konce-
sije s prekarnim kadrom, tranzicijski tip ustanavljanja visokošol-
skih institucij.

Neoliberalizem Neoliberalna politika, neoliberalistične doktrine, neoliberalna do-
minacija, neoliberalno divjanje, trg ekonomskih idej, mladoekono-
misti, korporacijska kultura visokošolskega menedžmenta, kom-
pradorska buržoazija, korpokracija, monopol nad izvajanjem za-
sebnega šolstva.

Marketizacija Kapitalsko prestrukturiranje socialne države, marketizacijski pro-
cesi, odgovornost za porabo javnih sredstev, ustvarjanje trga, de-
centralizacija in deregulacija, odzivnost na pričakovanja in po-
trebe, tržne zakonitosti, konkurenca, izobraževanje kot tržna do-
brina, tržne zakonitosti, potrgovljenje, tržni liberalizem.

Nadaljevanje na naslednji strani

strument; podatki in analiza so tako prepleteni, da bi morali biti integri-
rani s strani ene osebe, ki naj bi bil »koreograf lastnega plesa« (Janesick
2003). Takšne analize ne morejo ponoviti drugi raziskovalci, ki izhajajo
iz drugačnih tradicij ali paradigem. Nasprotno, pa drugi avtorji (Denzin
1978; Patton 1999; Pope, Ziebland in Mays 2000) priporočajo naj kodi-
ranje razvije skupina raziskovalcev različnih korenin, da bi se izboljšalo
globino in širino analize ter ugotovitev. V tej raziskavi je avtor kodiral
in kategoriziral sam.

Ob tem so bile uporabljene strukturirane, analitične tehnike vključno
s sortiranjem, kategoriziranjem in poimenovanjem tem, da bi dosegli
bolj rigorozno ter veljavno analizo vsebin. Po urejanju gradiv so bile do-
ločene enote kategoriziranja, pri čemer je bil uporabljen klasičen pri-

31
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38