Page 36 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
3 Dekonstrukcija besedil
je pridevnik pretežno, katerega raba je v tem primeru problematična,
saj lahko beseda pretežno za nekoga pomeni skoraj povsod, za nekoga
drugega pa morda več kot v polovici primerov. Takšna raba pridevnika
zato ustvarja različne interpretacije, glede na bralčevo dojemanje po-
mena pridevnika. Obenem se v besedilu izkazuje mnenje neidentificira-
nih strokovnjakov, da se kaže potreba po spremembi ustaljenega načina
financiranja, tako da bi posameznik – študent prispeval v določeni meri
k svojemu izobraževanju, kar pa naj večina prebivalcev še ne bi spreje-
mala kot dejstva. Ob tem avtorici navajata, da se lahko javnosti opirajo
tudi na z ustavo zajamčeno pravico do brezplačnega visokošolskega izo-
braževanja.
Kotnik (2006, 82) pravi, da moramo pri implementaciji načel bolonj-
ske reforme upoštevati tako vidik države (kako so ta načela zapisana v
predpisih in zakonih) in na ravni univerz (razumevanje zakonskih for-
mulacij):
Država se z zavezanostjo uresničevanja bolonjskih načel postavlja
v kontroverzno vlogo: je spodbujevalka zboljšanja kakovosti izo-
braževanja in hkrati zastopnica korporativnih interesov v razme-
rah globalizacije. To pomeni, da s tem spreminja temeljno vlogo
izobraževanja v globalizirani družbi. Tudi avtonomija univerze ima
kontroverzno vlogo: lahko pomeni varovanje akademskih standar-
dov, da bi ne postala servis ekonomije in politike; hkrati pomeni
ohranjanje rigidnosti za kvalitativne spremembe.
Ob tem ko Kotnik uporabi samostalnik država, seveda misli na poli-
tično vodstvo, vlado, čeprav je država dom vseh državljanov. K bolonjski
reformi so pristopili in se zavezali politiki, ministri in kasneje vlade. S
tem so podali zaveze, obljube, da bodo stremeli k skupni ciljem, za kar
pa je seveda potrebno financiranje teh sprememb. Sedaj smo v situa-
ciji, ko politiki odrekajo finančno podporo in ne želijo več financirati
petega letnika bolonjskega študija. Ker pa so spremembe ireverzibilne,
univerze so namreč že uvedle bolonjski študij na vseh treh stopnjah, kar
pomeni določene stroške, bi bilo potrebno proces ustrezno zaključiti,
če želimo doseči predvidene rezultate. Študentom, ki so sedaj v petem
letniku je potrebno omogočiti nadaljevanje študija na izbranem viso-
košolskem zavodu. Običajno večina stroškov, ki nastanejo na univerzi,
izhaja iz plač zaposlenih. Nadaljnje varčevanje gre lahko le še na škodo
kakovosti izobraževanja, kar pa ni v interesu nikogar, ne posameznika,
ne univerze, ne družbe.
34
je pridevnik pretežno, katerega raba je v tem primeru problematična,
saj lahko beseda pretežno za nekoga pomeni skoraj povsod, za nekoga
drugega pa morda več kot v polovici primerov. Takšna raba pridevnika
zato ustvarja različne interpretacije, glede na bralčevo dojemanje po-
mena pridevnika. Obenem se v besedilu izkazuje mnenje neidentificira-
nih strokovnjakov, da se kaže potreba po spremembi ustaljenega načina
financiranja, tako da bi posameznik – študent prispeval v določeni meri
k svojemu izobraževanju, kar pa naj večina prebivalcev še ne bi spreje-
mala kot dejstva. Ob tem avtorici navajata, da se lahko javnosti opirajo
tudi na z ustavo zajamčeno pravico do brezplačnega visokošolskega izo-
braževanja.
Kotnik (2006, 82) pravi, da moramo pri implementaciji načel bolonj-
ske reforme upoštevati tako vidik države (kako so ta načela zapisana v
predpisih in zakonih) in na ravni univerz (razumevanje zakonskih for-
mulacij):
Država se z zavezanostjo uresničevanja bolonjskih načel postavlja
v kontroverzno vlogo: je spodbujevalka zboljšanja kakovosti izo-
braževanja in hkrati zastopnica korporativnih interesov v razme-
rah globalizacije. To pomeni, da s tem spreminja temeljno vlogo
izobraževanja v globalizirani družbi. Tudi avtonomija univerze ima
kontroverzno vlogo: lahko pomeni varovanje akademskih standar-
dov, da bi ne postala servis ekonomije in politike; hkrati pomeni
ohranjanje rigidnosti za kvalitativne spremembe.
Ob tem ko Kotnik uporabi samostalnik država, seveda misli na poli-
tično vodstvo, vlado, čeprav je država dom vseh državljanov. K bolonjski
reformi so pristopili in se zavezali politiki, ministri in kasneje vlade. S
tem so podali zaveze, obljube, da bodo stremeli k skupni ciljem, za kar
pa je seveda potrebno financiranje teh sprememb. Sedaj smo v situa-
ciji, ko politiki odrekajo finančno podporo in ne želijo več financirati
petega letnika bolonjskega študija. Ker pa so spremembe ireverzibilne,
univerze so namreč že uvedle bolonjski študij na vseh treh stopnjah, kar
pomeni določene stroške, bi bilo potrebno proces ustrezno zaključiti,
če želimo doseči predvidene rezultate. Študentom, ki so sedaj v petem
letniku je potrebno omogočiti nadaljevanje študija na izbranem viso-
košolskem zavodu. Običajno večina stroškov, ki nastanejo na univerzi,
izhaja iz plač zaposlenih. Nadaljnje varčevanje gre lahko le še na škodo
kakovosti izobraževanja, kar pa ni v interesu nikogar, ne posameznika,
ne univerze, ne družbe.
34
