Page 35 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Pomen in vloga javnega visokega šolstva 3.1
in kategoriziranje je bilo izvedeno ročno, z označevanjem pojmov v be-
sedilih z različnimi barvami (glej Hay 2005).
S prebiranjem, zapisovanjem, označevanjem in številnimi iteracijami
smo identificirali končno število trinajstih tem oz. kategorij, ki po na-
šem mnenju dobro ponazarjajo prisotne diskurze v analiziranih besedi-
lih (preglednica 3.1). V nadaljevanju predstavljamo izseke iz besedil po
izbranih kategorijah.
3.1 Pomen in vloga javnega visokega šolstva
Prva tema zajema različne diskurze razumevanja pomena in vloge jav-
nega visokega šolstva. Kot pravi Mlekuž (2008, 6) ima besedilo precej
več pomenov, kakor je sprva želel ali nameraval njegov avtor: »Ko avtor
pošlje svoje delo v svet, pomen ni nič več odvisen zgolj od njega, ampak
zaživi svoje življenje. Pomen se znajde v različnih kontekstih in je pod-
vržen različnim interpretacijam.« Ali kot pravi Foucalt (2001, 26), tudi
robovi knjig niso povsem jasni ali strogo določeni, saj se preko naslova,
oblike in vsebine ujamejo v sistem napotil na druga besedila.
Tema Pomen in vloga javnega visokega šolstva je bila oblikovana na
osnovi osnovnega objekta preučevanja, to je javno visoko šolstvo. Ob
tem je bil najpomembnejši razmislek glede razumevanja in videnja jav-
nega visokega šolstva v družbi; pojme kot so brezplačno, dostopno, dr-
žava, vloga, javna dobrina, razlike, potrebe, poslanstvo, pomen, funk-
cija ipd. smo zajeli z dvema pojmoma: vloga in pomen.
Med znanstvena besedila, ki obravnajo pomen in vlogo javnega viso-
kega šolstva smo uvrstili šest člankov, ki poudarjajo obravnavane pojme
v povezavi z obema samostalnikoma. Klun in Šućur (2010, 168) sta raz-
iskovali pomen visokega šolstva v Sloveniji in prizadevanja za spre-
membo načina financiranja:
Tradicionalno so bile visokošolske institucije v Evropi v pretežni
meri javno financirane. Čeprav se strokovnjaki strinjajo, da je po-
trebno povečati participacijo posameznikov pri financiranju, je po-
trebno večji del javnosti o tem šele prepričati. Omejitve so po na-
ravi predvsem mentalne ter socialne, saj je od nekdaj veljalo, da
mora biti izobrazba brezplačna in enakopravno dostopna za ljudi
vseh provenienc. V večini držav je pravica do brezplačnega visoko-
šolskega izobraževanja zajamčena z ustavo.
V besedilu lahko razberemo pritrjevanje zaznani situaciji v zvezi s fi-
nanciranjem visokošolskih institucij v evropskem prostoru. Uporabljen
33
in kategoriziranje je bilo izvedeno ročno, z označevanjem pojmov v be-
sedilih z različnimi barvami (glej Hay 2005).
S prebiranjem, zapisovanjem, označevanjem in številnimi iteracijami
smo identificirali končno število trinajstih tem oz. kategorij, ki po na-
šem mnenju dobro ponazarjajo prisotne diskurze v analiziranih besedi-
lih (preglednica 3.1). V nadaljevanju predstavljamo izseke iz besedil po
izbranih kategorijah.
3.1 Pomen in vloga javnega visokega šolstva
Prva tema zajema različne diskurze razumevanja pomena in vloge jav-
nega visokega šolstva. Kot pravi Mlekuž (2008, 6) ima besedilo precej
več pomenov, kakor je sprva želel ali nameraval njegov avtor: »Ko avtor
pošlje svoje delo v svet, pomen ni nič več odvisen zgolj od njega, ampak
zaživi svoje življenje. Pomen se znajde v različnih kontekstih in je pod-
vržen različnim interpretacijam.« Ali kot pravi Foucalt (2001, 26), tudi
robovi knjig niso povsem jasni ali strogo določeni, saj se preko naslova,
oblike in vsebine ujamejo v sistem napotil na druga besedila.
Tema Pomen in vloga javnega visokega šolstva je bila oblikovana na
osnovi osnovnega objekta preučevanja, to je javno visoko šolstvo. Ob
tem je bil najpomembnejši razmislek glede razumevanja in videnja jav-
nega visokega šolstva v družbi; pojme kot so brezplačno, dostopno, dr-
žava, vloga, javna dobrina, razlike, potrebe, poslanstvo, pomen, funk-
cija ipd. smo zajeli z dvema pojmoma: vloga in pomen.
Med znanstvena besedila, ki obravnajo pomen in vlogo javnega viso-
kega šolstva smo uvrstili šest člankov, ki poudarjajo obravnavane pojme
v povezavi z obema samostalnikoma. Klun in Šućur (2010, 168) sta raz-
iskovali pomen visokega šolstva v Sloveniji in prizadevanja za spre-
membo načina financiranja:
Tradicionalno so bile visokošolske institucije v Evropi v pretežni
meri javno financirane. Čeprav se strokovnjaki strinjajo, da je po-
trebno povečati participacijo posameznikov pri financiranju, je po-
trebno večji del javnosti o tem šele prepričati. Omejitve so po na-
ravi predvsem mentalne ter socialne, saj je od nekdaj veljalo, da
mora biti izobrazba brezplačna in enakopravno dostopna za ljudi
vseh provenienc. V večini držav je pravica do brezplačnega visoko-
šolskega izobraževanja zajamčena z ustavo.
V besedilu lahko razberemo pritrjevanje zaznani situaciji v zvezi s fi-
nanciranjem visokošolskih institucij v evropskem prostoru. Uporabljen
33
