Page 34 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 34
3 Dekonstrukcija besedil
Preglednica 3.1 Nadaljevanje s prejšnje strani
Kategorija Ključni pojmi
Nacionalni Javna percepcija edukacijskega sistema, javna podpora terciar-
interes nemu izobraževanju, socialni transferji, izobraževalni nacionalni
interesi, pomen izobraževanja za državnost, državljanska vzgoja,
preživetje skupnosti, državna raziskovalna in razvojna politika, na-
cionalni izobraževalni sistemi, nacija, družbeni razvoj, nadnacio-
nalna regulacija.
Visokošolska Bolonjska reforma, masifikacija, množičnost študija, evropeizacija,
reforma in prenavljanje šolskih sistemov, histerija šolskih politik, poenotenje
vplivi eu visokošolskega prostora, revizija programov, kreditni sistem, spre-
membe, novela zakona o visokem šolstvu, visokošolske reforme,
eksperimentiranje z izobraževanjem.
Globalizacija Protagonisti transnacionalnega neoliberalizma, w t o, i mf, oecd,
izobraževanja lastniki kapitala, globalni kapitalizem, neoinstitucionalizem, sku-
pen evropski visokošolski prostor, mednarodno sodelovanje uni-
verz.
Liberalizacija, Tržno tekmovanje univerz, rangiranje, povečevanje ponudnikov,
tržna trg visokošolskih storitev, konkurenca, povpraševanje, zahteve, tr-
dejavnost in ženje, liberalizacija visokega šolstva, ekonomska učinkovitost, ne-
konkurenčnost lojana konkurenca, pogoji poslovanja.
Študentje Odjemalci visokošolskih storitev, udeleženci visokošolskega pro-
cesa, povpraševalci po znanju, dijaki, izredni študenti, otroci,
mladi, talent, mobilnost mladih, štipendije, prevozni stroki, stro-
ški bivanja, študentsko delo, starši.
Visokošolski Zaposleni, izvajalci, akademska skupnost, asistent, profesor, viso-
učitelji in košolski učitelji, habilitacije, mobilnost učiteljev, sindikati, razisko-
sindikati valni projekti, mladi sodelavci, predavanja, odpuščanje, upokojeva-
nje, prekarno delo.
Visokošolske Univerza, visokošolske institucije, visokošolske ustanove, fakul-
institucije tete, visokošolski zavodi, n a k v i s, akreditacija, evalvacija, razisko-
valne in izobraževalne institucije, organiziranost, poslovne šole,
zasebni visokošolski zavodi, javni zavodi, centralizacija, univer-
zitetni management, rektorji, avtonomija univerze, akademsko-
javno-zasebno partnerstvo, hibridna pravna osebnost.
stop h kategoriziranju: identificirani so bili osrednji pojmi in teme, lo-
čeni so bili ključni in postranski pojmi, ključni pojmi so bili razvrščeni v
časovno ali vzročno-posledično zaporedje, nakar so bili dodani še konte-
kstualni pojmi. Pri tem se nismo usmerili na strogo lingvistično ali se-
mantično obravnavanje kategoriziranja in posledično ločevanje glago-
lov, samostalnikov, pridevnikov, temveč smo zajeli vse povezane pojme.
Sledil je izbor in definiranje relevantnih pojmov in kategorij. Kodiranje
32
Preglednica 3.1 Nadaljevanje s prejšnje strani
Kategorija Ključni pojmi
Nacionalni Javna percepcija edukacijskega sistema, javna podpora terciar-
interes nemu izobraževanju, socialni transferji, izobraževalni nacionalni
interesi, pomen izobraževanja za državnost, državljanska vzgoja,
preživetje skupnosti, državna raziskovalna in razvojna politika, na-
cionalni izobraževalni sistemi, nacija, družbeni razvoj, nadnacio-
nalna regulacija.
Visokošolska Bolonjska reforma, masifikacija, množičnost študija, evropeizacija,
reforma in prenavljanje šolskih sistemov, histerija šolskih politik, poenotenje
vplivi eu visokošolskega prostora, revizija programov, kreditni sistem, spre-
membe, novela zakona o visokem šolstvu, visokošolske reforme,
eksperimentiranje z izobraževanjem.
Globalizacija Protagonisti transnacionalnega neoliberalizma, w t o, i mf, oecd,
izobraževanja lastniki kapitala, globalni kapitalizem, neoinstitucionalizem, sku-
pen evropski visokošolski prostor, mednarodno sodelovanje uni-
verz.
Liberalizacija, Tržno tekmovanje univerz, rangiranje, povečevanje ponudnikov,
tržna trg visokošolskih storitev, konkurenca, povpraševanje, zahteve, tr-
dejavnost in ženje, liberalizacija visokega šolstva, ekonomska učinkovitost, ne-
konkurenčnost lojana konkurenca, pogoji poslovanja.
Študentje Odjemalci visokošolskih storitev, udeleženci visokošolskega pro-
cesa, povpraševalci po znanju, dijaki, izredni študenti, otroci,
mladi, talent, mobilnost mladih, štipendije, prevozni stroki, stro-
ški bivanja, študentsko delo, starši.
Visokošolski Zaposleni, izvajalci, akademska skupnost, asistent, profesor, viso-
učitelji in košolski učitelji, habilitacije, mobilnost učiteljev, sindikati, razisko-
sindikati valni projekti, mladi sodelavci, predavanja, odpuščanje, upokojeva-
nje, prekarno delo.
Visokošolske Univerza, visokošolske institucije, visokošolske ustanove, fakul-
institucije tete, visokošolski zavodi, n a k v i s, akreditacija, evalvacija, razisko-
valne in izobraževalne institucije, organiziranost, poslovne šole,
zasebni visokošolski zavodi, javni zavodi, centralizacija, univer-
zitetni management, rektorji, avtonomija univerze, akademsko-
javno-zasebno partnerstvo, hibridna pravna osebnost.
stop h kategoriziranju: identificirani so bili osrednji pojmi in teme, lo-
čeni so bili ključni in postranski pojmi, ključni pojmi so bili razvrščeni v
časovno ali vzročno-posledično zaporedje, nakar so bili dodani še konte-
kstualni pojmi. Pri tem se nismo usmerili na strogo lingvistično ali se-
mantično obravnavanje kategoriziranja in posledično ločevanje glago-
lov, samostalnikov, pridevnikov, temveč smo zajeli vse povezane pojme.
Sledil je izbor in definiranje relevantnih pojmov in kategorij. Kodiranje
32
